fbpx

[Video] Janez Janša na konferenci v Romuniji: Komunisti, kot je Kučan, so prisotni v vseh porah družbe, njegov Forum 21 pa je neuradno še zmeraj najmočnejša organizacija

Janez Janša (Foto: posnetek zaslona)

V romunskem mestu Temišvar so se pred tridesetimi leti začeli dogodki, ki so pripeljali do nasilne spremembe enega najbolj brutalnih komunističnih režimov v Evropi. Trideset let pozneje so v istem mestu priredili konferenco o revoluciji leta 1989, na kateri so razpravljali o tem, kako so prelomni dogodki vse od takrat vplivali na življenje Romunov. Tam je kot eden izmed pomembnih govorcev spregovoril tudi nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša, ki je opisal situacijo v Sloveniji in opozoril na nevarnost, ki ni minila, saj so komunisti prisotni v vseh porah slovenske družbe.

V romunskem mestu Temišvar so se pred tridesetimi leti začeli dogodki, ki so pripeljali do nasilne spremembe enega najbolj brutalnih komunističnih režimov v Evropi. Trideset let pozneje so v istem mestu priredili konferenco o revoluciji leta 1989, na kateri so razpravljali o tem, kako so prelomni dogodki vse od takrat vplivali na življenje Romunov. Prisotne so bile osebe, ki so same aktivno prispevale k spremembi političnega sistema v svojih domovinah, še danes pa se neutrudno zavzemajo za demokracijo.

Moderator razprave Zsolt Szilágyi je uvodoma povedal: “Z nami je Janez Janša, ki je bil trikrat v zaporu, ne le zaradi komunistov, ampak tudi zaradi njihovih naslednikov. Lahko rečemo, da je on premier, ki je spremenil politični sistem v Sloveniji.”

Boja proti komunizmu še ni konec
Po kratki predstavitvi vseh udeležencev razprave je László Tökés opozoril, da boj še ni končan: “Nekdanji predstavniki komunistov, tudi v Romuniji, so še zmeraj med nami, ne smemo pa pozabiti, da komunizem še zmeraj uspeva v številnih državah, mi pa tega ne smemo le gledati, da boja še ni konec.” Tökés se je dotaknil predvsem nacionalne komponente, ki zajema tudi pojem politične samouprave. Po njegovem je nacionalizem tudi danes, tako kot pred tridesetimi leti, negativno obravnavan. Tökés se s tem ne strinja, saj je prebuditev narodne zavesti nekaj povsem naravnega. Poudaril je, da je takratna romunska komunistična oblast igrala na karto ščuvanja ene narodne skupnosti proti drugi: “Kriviti madžarsko manjšino in iz nje ustvarjati podobo državnega sovražnika je služilo samo enemu namenu, da bi namreč preusmerili pozornost ljudi od krize.”

Za njim je nadaljeval lord David Patrick Alton, ki je mnenja, da bi bila velika napaka, če bi pozabili preteklost, saj bi v tem primeru eno in isto napako ponavljali znova in znova. Pokazal je, da imajo tudi še tako majhna dejanja posameznikov velik učinek, kakor tudi, da mora vsak posameznik opraviti svojo nalogo, svojo dolžnost, ki bo prispevala k skupni blaginji njegovih sodržavljanov. Izpostavil pa je tudi pomen empatije do drugih: “Občutiti bolečino in trpljenje drugih nam pomaga razumeti, kaj lahko in moramo storiti v njihovo obrambo.”

Janša opozoril, da so komunisti prisotni v vseh porah slovenske družbe
Kot tretji govorec je besedo povzel Janez Janša, prvak SDS in nekdanji slovenski premier. Po besedah moderatorja Szilágyja ima Janša velike politične izkušnje, zaradi svojega prepričanja in vere v demokracijo pa je tudi trpel, saj je bil kar trikrat zaprt. Janša je s primerjavo dogodkov v Sloveniji leta 1989 potegnil vzporednico z revolucijo v Romuniji in poudaril, da komunistične strukture v Sloveniji v drugačni preobleki še danes nadzorujejo situacijo. Opozoril je tudi, da nevarnost ni minila, saj so komunisti, kot je Milan Kučan, prisotni v vseh porah slovenske družbe: “On je ustanovil t. i. Forum 21, centralni komite v senci, ki je neuradno še zmeraj najmočnejša organizacija v Sloveniji, ki popolnoma nadzoruje pravosodje, mainstream medije ter skoraj popolnoma tudi podjetja v državni lasti.”

Pri spremembah političnih sistemov je imelo veliko vlogo krščanstvo
Nadaljeval je Zsolt Németh, predsednik parlamentarne komisije madžarskega parlamenta za zunanje odnose, ki je po kratkem opisu madžarskega doživljanja padca komunizma pri Romunih naglasil vlogo še enega pomembnega dejavnika v turbulentnem dogajanju. “Tukaj lahko vidimo, kako jasno vlogo je imelo krščanstvo v Vzhodni in Srednji Evropi med procesi sprememb političnega sistema.”

Kot zadnji pa je spregovoril Lukasz Kamiński, zgodovinar in predsednik Platforme evropskega spomina in vesti, ki preučuje komunistične zločine ter organizira znanstvena srečanja, razprave in konference o komunizmu v Evropi. Spraševal se je, ali je današnji svet res boljši, kot je bil pred tremi desetletji. Predstavil je nekoliko drugačno predstavo prelomnega leta 1989: “Menim, da je bilo leto 1989 v Evropi, na žalost, leto zamujenih priložnosti, saj je dejansko šlo za največje proevropsko gibanje v zgodovini.” Govorci so v zaključni besedi izrazili svoje mnenje, ki bi ga lahko povzeli s tem, da temišvarski proces ni zaključen, ampak označuje pot v svobodo vsem, ki so zatirani, bodisi politično, versko ali kakorkoli drugače.

Rok Krajnc