fbpx

[VIDEO] Kakšnega aduta ima Erdogan v rokavu, da je lahko Putina pustil čakati kot kakšnega šolarčka?

Erdogan je Putina v Teheranu pustil čakati. (Foto: epa)

Putin je drugič po invaziji v Ukrajini odpotoval v tujino. Odvila so se tristranska pogajanja o razmerah v Siriji, kjer Erdogan podpira upornike, Iranci in Rusi pa režim. Putin se je ob tej priložnosti zahvalil Erdoganu, ker je posredoval v pogovorih glede izvoza ukrajinskega žita, ter dejal, da je bil dosežen določen napredek. Ob tem je pomenljivo zlasti dejstvo, da je Erdogan Putina tik pred srečanjem pustil čakati. To običajno naredi tisti, ki ima določeno pogajalsko prednost. V ozadju bi lahko bil turški veto na vstop Finske in Švedske v Nato. 

Po poročanju STA se je včeraj ruski predsednik Vladimir Putin v iranskem glavnem mestu Teheran sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, kjer sta med drugim spregovorila o Siriji, ukrajinski vojni in izvozu ukrajinskega žita iz blokiranih pristanišč. Po Putinovem prepričanju je bil dosežen določen napredek. Diktator se je Erdoganu iskreno zahvalil za vsa njegova prizadevanja glede izvoza žita.

Turški diktator pa je ob tem izrazil upanje, da bodo pogovori glede izvoza žita uspešni ter pohvalil konstruktivno držo Rusije do tega perečega vprašanja. To je namreč problem, ki se dotika širšega dela sveta. Predsednika sta govorila tudi o Siriji in Kavkazu, kjer so krešejo njuni interesi. Na nasprotnih bregovih sta zlasti v Siriji in Libiji. Znano je tudi, da turška stran Ukrajini dostavlja brezpilotnike.

Sicer pa državi na nekaterih področjih tudi uspešno sodelujeta, denimo na področju energetike in vojaške opreme. In čeprav sta Rusija in Turčija konkurenta, na mnogih področjih celo nasprotnika, se pojavljajo vprašanja, kaj je tisto, s čimer lahko Turčija ugodi Rusiji. Kot je razvidno iz videoposnetka, ki prikazuje snidenje obeh predsednikov, je Putin tisti, ki trenutno bolj potrebuje Erdogana kot obratno. Turški predsednik je ruskega namreč pustil čakati.

Turčija ima v rokah pomembno karto: možnost veta na vstop Finske in Švedske v Nato
Ob tem se zastavlja  vprašanje, ali so v ozadju zgolj pogajanja za ukrajinsko žito, kjer naj bi Turčija igrala vlogo posrednika med stranmi, ali pa je v igri še kaj več. Vprašanje žita je ključno za preprečitev obsežne lakote zlasti v Afriki. Z rusko blokado ukrajinskih pristanišč pa Evropi znova grozi cunami prebežnikov. Prav zato je v interesu Zahoda prizadevanje za rešitev vprašanja. Turčija pa ima v roki karto, ki še posebej zanima rusko stran – možnost veta na vstop Finske in Švedske v Nato, kar bi utegnilo močno oslabiti geopolitično pozicijo Moskve na območju Baltika.

Švedska in Finska si želita v Nato. Turčija bi z blokado njunega vstopa utegnila koristiti Rusiji. (Foto: Pixabay)

Če ne drugega, bi z (začasnim) turškim vetom Putin pridobil nekaj časa. Kot je znano, je Turčija zagrozila z vetom na vstop skandinavskih držav v zavezništvo in te karte še vedno ni povsem pospravila v predal. Turčija zahteva izpolnitev danih obljub in konec “podpore terorizmu“. Po poročanju STA, Erdogan “polno podporo” pri boju proti “sirskim teroristom” pričakuje tudi od ruske in iranske strani. Turčija sicer že nekaj tednov grozi z novo vojaško ofenzivo na severnem območju Sirije, ob tem pa sklicuje na nevarnost terorizma.

Erdogan načrtuje ofenzivo na severu Sirije, Iran njenim nameram nasprotuje
Tam želi turški predsednik ustvariti “varno območje” in kurdske borce pregnati za več deset kilometrov proč od meje svoje države. Znano je, da konflikt med Kurdi in oblastmi v Ankari traja že leta. Iranska stran pa novi ofenzivi nasprotuje. Vse tri države se sicer dejavno vmešavajo v notranje zadeve Sirije, vendar imajo različne interese. Rusija in Iran namreč izkazujeta podporo uradnim oblastem v Damasku, Turčija pa je na strani upornikov.

Sirska Kurdinja (Foto: Facebook)

Domen Mezeg