“Pred vami stojim zato, da vam puško predstavim kot orodje za doseganje miru in stabilnosti,” pove nizozemski general Peter van Uhm in obrazloži, da je puška po vsej verjetnosti najboljše orodje s katerim lahko dosežemo mir in stabilnost v svetu. Svojo tezo podpre v nadaljevanju s statistiko. Pojasnjuje, da se je stopnja nasilja v zadnjih 500 letih dramatično znižala, ne glede na to, kaj nam danes prikazujejo v novicah. Vojn med razvitimi državami praktično več ni, stopnja umorov v Evropi pa se je znižala za faktor 30, v primerjavi s srednjim vekom. “Pojavnost državljanskih vojn in represije pa se je znižala s koncem hladne vojne. Statistike pa nam prikazujejo, da trenutno živimo v relativno zelo mirnem času,” še ponazori.
General nizozemske vojske Peter van Uhm je v svojem nastopu za neprofitno organizacijo Ted obrazložil, zakaj je vojska tako pomembna. Vsi, ki si želijo pomagati v svetu za to izberejo različna orodja. Nekateri izberejo ples, drugi pisalo, tretji pa denimo denar. “Sam sem naredil drugačno odločitev,” pojasni in v roko vzame puško. Zaveda se, da se ljudje ob pogledu na puško počutijo neprijetno ali celo strašno in se zaveda, da večina gledalcev še nikoli ni bila blizu puški ali pištoli, saj je Nizozemska varna država, kjer vojakom ni potrebno paradirati po ulicah.
“V veliko državah smo priča popolnoma drugačni zgodbi,” poudari. V veliko državah je še vedno ogromno ljudi vsakodnevno soočenih z orožjem, kjer so zatirani in ustrahovani. Soočeni so z vojskovodjami, teroristi in kriminalci. “Orožje lahko naredi ogromno škode in je lahko povzročitelj velikega obupa,” še pojasni. V nadaljevanju obrazloži, zakaj je izbral puško, da bi reševal svet. Njegova zgodba se prične v mestu Nijmegen na Nizozemskem, kjer je bil rojen. Njegov oče je v mladih letih služboval v nizozemski vojski, ko se je pričela druga svetovna vojna. “Nacisti so napadli Nizozemsko, ljudje pa so bili takrat obupani, saj so bili zatirani,” pojasnjuje in obrazloži, da v tem primeru diplomacija ni mogla zaustaviti vdora Nemcev.
Edini pravi odgovor na vdor Nemcev je bila uporaba vojaških sil, ki je bila njihovo edino upanje, njegov oče pa je služboval v tem času v tej vojski in je bil zelo dober strelec. Oče je bil takrat postavljen kot vojak na pobočje ob reki Waal pri mestu Nijmegen in se je boril za osvoboditev svoje in njihove države. Kot pravi, oče s strelom ni mogel ubiti nikogar, saj je v roke prejel staro in neuporabno puško, ki ni niti dosegla druge strani pobočja, kjer so se nahajali Nemci. Medtem pa so Hitlerjeve enote krenile naprej in zavzele njihovo mesto.
Orožje rešuje ranljive, demokratična načela in svobodo
V srednji šoli se ga je dotaknila zgodba o vojakih zaveznikov, ki so zapustili svoje domove, da bi lahko osvobodili Nizozemsko in ljudi, ki jih sploh niso poznali. “Osvobodili so moje rojstno mesto,” še obrazloži. Takrat se je tudi odločil, da bo vzel puško za sredstvo, s katerim bo reševal svet. “V znak spoštovanja vsem damam in gospodom, ki so takrat prišli, da bi nas osvobodili,” še pojasni. Vojak je postal z zavedanjem, da je v nekaterih primerih samo puška tista, ki ločuje zlo od dobrega. “Puške nisem vzel v roko zato, ker sem želel streljati, ubijati ali uničevati, ampak zato, da ustavim tiste, ki povzročajo zlo in da lahko zaščitim ranljive, zaščitim demokratična načela in stojim za svobodo,” še doda.
Puška kot orodje za doseganje miru in stabilnosti
V nadaljevanju še obrazloži, da njegov nastop ni namenjen temu, da bi slavil orožje. “Nimam rad orožja,” pove, kar pa mu je še posebej postalo jasno takrat, ko se znašel v bitki. Puška ali pištola nikakor ni orodje s katerim bi se moral človek hvaliti, predvsem da bi ustvarjal vtis “mačota”. “Pred vami stojim zato, da vam puško predstavim kot orodje za doseganje miru in stabilnosti,” še pove v nadaljevanju in obrazloži, da je puška po vsej verjetnosti najboljše orodje s katerim lahko dosežemo mir in stabilnost v svetu. Svojo tezo podpre v nadaljevanju s statistiko. Pojasnjuje, da se je stopnja nasilja v zadnjih 500 letih dramatično znižala, ne glede na to, kaj nam danes prikazujejo v novicah. Vojn med razvitimi državami praktično več ni, stopnja umorov v Evropi pa se je znižala za faktor 30, v primerjavi s srednjim vekom. “Pojavnost državljanskih vojn in represije pa se je znižala s koncem hladne vojne. Statistike pa nam prikazujejo, da trenutno živimo v relativno zelo mirnem času,” še ponazori.
Zakaj se je stopnja nasilja zmanjšala?
Če menimo, da se je v tem času človeška narava spremenila in so se spremenile zverinske impulzivne reakcije, ki jih spodbuja želja po maščevanju in čisto sovraštvo, se motimo. Harvardski profesor v svoji knjigi in pred njim že mnogi drugi pravijo, da je eden najbolj pomembnih gonil za družbo, ki je manj podvržena nasilju, razširitev ustavne države. Kar pomeni tudi legitimno uporabo orožja s strani demokratično izvoljene vlade, ki mora biti legitimirana z računi, ravnotežjem in neodvisnim sodstvom. Drugače povedano, državo mora imeti monopol nad orožjem in uporabo nasilja dobro pod nadzorom. Orožje državi v prvi vrsti služi kot zagotovilo s katerim se odpravi grožnja oboroženih enot, potencialno sovražnih skupin v naši skupnosti. Po drugi strani pa prisotnost kazni prevagajo koristi uporabe nasilja.
“Vzdrževanje miru je v vsakem primeru bolj dobičkonosno, kot če bi pričeli vojno,” pravi. Nenasilje deluje kot vztrajnik, ki poveča stopnjo miru. Ena najbolj pomembnih iniciativ proti nasilju poleg orožja pa je v sodobnem času postala tudi trgovina. “S trgovanjem je nastala skupna soodvisnost, ki prinaša skupne interese,” še obrazloži. V takšnem primeru tako vpleteni pridobijo več, kot če bi bili v vojni. Vojna tako ne obstaja več kot najboljša rešitev, prav zato pa se je tudi stopnja nasilja znižala. Obrazloži, da svoje delo opravlja v vojski, ki je na razpolago, če se njihova demokracija odloči, da mora intervenirati, s čimer znižujejo število vojnih območij in nasilja po celotnem svetu. “Moji vojaki uporabljajo puške kot orodje miru,” še obrazloži.
Države v razvoju nimajo legitimne in demokratične ureditve uporabe orožja
Prav tem primeru pa države v razvoju razlikujejo od razvitega sveta, saj nimajo legitimne in demokratične ureditve uporabe orožja. Države v razvoju orožja ne pojmujejo kot orodje miru in stabilnosti, zato pa lahko spravijo celotno državo ali regijo v kaos in prepir. “Prav zato je pomemben razvoj ustavne države na naših tujih misijah,” še obrazloži in pove, da so si prav s tem namenom prizadevali zgraditi sodni sistem v Afganistanu. S tem namenom tako urijo policiste, sodnike, javne tožilce po celotnem svetu. Od ostalih držav pa se Nizozemska loči ravno v tem, da v tujini intenzivno dela na promociji mednarodne vladavine prava.
Ko pogledamo puško, smo soočeni s pokvarjeno naravo človeštva. “Vsak dan upam, da bodo politiki, diplomati in delavci razvoja spremenili prepir v mir ter grožnjo v upanje,” še pojasni in pove, da si želi, da bi lahko nekoč odvrgli orožje in bodo ljudje iznašli način, kako bodo lahko živeli skupaj v miru, brez nasilja in zatiranja. “Medtem pa še bo potrebno nekaj časa, da se bodo lahko srečali ideali in človeške napake nekje na sredini,” še doda. Dokler pa tega dneva ne bo, pa pravi, da ostaja s svojim očetom, ki je skušal obraniti domače mesto s staro puško. “Stojim z ženskami in moškimi, ki so pripravljeni tvegati svoje življenje za svet z manj nasilja, za vse nas,” pove.
“Mir in stabilnost nikakor nista brezplačna, temveč je trud trdega dela v ozadju,” obrazloži van Uhm. Mir tako terja dobro opremo in dobro trenirane ter predane vojake. Kajti vojaki se borijo na bojiščih s svojim življenjem in si zaslužijo za boj dobro opremo, ne tako kot njegov oče, ki se je moral s staro pištolo boriti zoper Nemce, ki so okupirali Nizozemsko. “Upam, da boste podpirali vojake, ki bodo nekje na misiji, ko se vrnejo domov ali, ko so ranjeni in potrebujejo našo skrb. Vojaki tako na kocko postavijo svoje življenje, za vsakega izmed nas zato jih nikakor ne smemo razočarati. Za to službo pa so se odločili zato, ker si želijo boljši svet,” še pove na koncu in pokaže na eno svojih vojakinj, ki je bila tarča rakete v Afganistanu.
Sara Rančigaj