fbpx

[Video] Zakaj bi nas moralo biti strah Lukašenkove napovedi o “letu združitve”?

Foto: Zajetje zaslona

Beloruski diktator Aleksander Lukašenko je v svojem božičnem govoru med drugim dejal, da bo to leto leto združevanja držav v unije. “Združiti se moramo z našimi brati: Rusijo, Kazahstanom in Ukrajino. Naredili bomo vse, da ponovno pridobimo Ukrajino,” je poudaril. Nekdanji predsednik švedske vlade ter sopredsednik Evropskega sveta za zunanje odnose Carl Bildt se je ob Lukašenkovi napovedi vprašal, ali je to glas njegovega gospodarja – ali pa je samo norec na svobodi. Ali pa morda oboje?

Beloruski samodržec Aleksander Lukašenko je s svojim božičnim govorom povzročil pravi plaz na družbenih omrežjih. Poudaril je namreč, da bo leto 2022 leto združitve. Lukašenko je po božični liturgiji nagovoril manjše število vernikov, ki so se udeležili bogoslužja v cerkvi. Največ pozornosti je pritegnil eden ključnih delov njegovega govora, ki se je pojavil v luči aktualnih dogodkov v Kazahstanu, kjer sta policija in vojska s pomočjo ruskih padalcev skušali zadušiti oboroženi upor, ki je potekal. “Združiti se moramo z našimi brati: Rusijo, Kazahstanom in Ukrajino. Naredili bomo vse, da ponovno pridobimo Ukrajino,” je dejal Lukašenko pred nepremičnimi verniki, ki so z veliko pozornostjo poslušali njegov govor.

Beloruski diktator je imel te dni telefonske pogovore z ruskim in kazahstanskim kolegom Vladimirjem Putinom in Kasim-Žomart Tokajevom, je v sredo sporočila tiskovna služba beloruskega voditelja. “Beloruski predsednik se je najprej posvetoval o razmerah v Kazahstanu s svojimi ruskimi in nato s kazahstanskimi kolegi,” je zapisano v izjavi. Opozorilo je tudi, da so voditelji vseh držav, ki so del Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) v stalnem stiku. 2. januarja so v nekaterih mestih množice protestirale proti visokim cenam goriva. Predsednik je uvedel dvotedenske izredne razmere v regiji Mangystau in v regiji Almaty, pa tudi v največjem republiškem mestu Almaty in glavnem mestu Nur-Sultan. 5. januarja je predsednik države tudi sprejel odstop vlade. Njeni člani bodo svoje naloge opravljali do sestave nove vlade.

V Kazahstanu danes poteka dan žalovanja za več deset ljudmi, ki so umrli v nemirih v zadnjem tednu
Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), ki je v Kazahstan na pomoč poslala svoje vojake, pa je danes razpravljala o nadaljnjih korakih. Po zadnjih podatkih so na protestih in izgredih v zadnjih dneh aretirali skoraj 8 tisoč ljudi, poroča STA. Kazahstanska televizija je ob navajanju ministrstva za zdravje v nedeljo poročala, da je v nemirih umrlo več kot 160 ljudi, več kot 2 tisoč je bilo ranjenih. Številko so državni mediji sicer zvečer izbrisali. V državi se razmere počasi umirjajo. V Almatyju je bil danes znova vzpostavljen tudi internet, ki so ga v preteklih dneh večkrat izklopili. Zaradi tega je bilo tudi težko priti do neodvisnih informacij glede razmer v državi.

Odnosi med Evropsko unijo in Belorusijo so se zaostrili po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta 2020 – na volitvah je zmagal Lukašenko, ki pa ga Zahod več ne priznava kot predsednika. Zaradi kršenja človekovih pravic pa tudi zaradi zatiranja drugače mislečih. so zahodne države proti beloruskemu režimu uvedle številne sankcije. Odnose je nato zaostrila še migrantska kriza na belorusko-poljski meji. EU med drugim očita Lukašenku, da je načrtno vabil migrante iz kriznih območij v državo, da bi jih nato kot povračilni ukrep za sankcije poslal na zunanjo mejo EU. V začetku decembra lani je Lukašenko dejal, da je ukrajinski polotok Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, ruski. V Moskvi so to pozdravili, v Ukrajini pa posvarili pred uradnim priznanjem, je poročal Dnevnik. Vsekakor pa so besede, ki jih je Lukašenko izjavil v svojem božičnem govoru, v vsakem pogledu močno problematične.

Sara Kovač