[Video] Pahor in Matarella sta se poklonila bazoviškim junakom in žrtvam bazoviških fojb, podelila priznanja Borisu Pahorju ter izročila narodni dom v Trstu slovenski manjšini

Obisk predsednika republike Boruta Pahorja v Trstu (Foto: STA)

Poklon žrtvam bazoviške fojbe, bazoviškim junakom, podelitev priznanja pisatelju Borisu Pahorju in vrnitev narodnega doma v Trstu slovenski manjšini, vse to je bil del obiska slovenskega predsednika v Italiji. Predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta danes pri Bazovici položila venca k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom. V Trstu sta podpisala dokument o prenosu lastništva Narodnega doma v roke slovenske manjšine. Tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil kot otrok priča požaru, pa sta izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav. 

Predsednik Borut Pahor in Sergio Matarella sta se pred osrednjo slovesnotjo ob vrnitvi Narodnega doma Slovencem skupaj položila venca k spominskemu obeležju pri Bazoviški fojbi k spomeniku bazoviškim junakom, ki so bili žrtve fašizma. Ob poklonu pred obema spominskima obeležjema sta se predsednika obeh držav prijela za roke, poroča STA.

V Drevoredu XX. septembra v Trstu so se po pisanju Primorskega dnevnika zbrali pripadniki neofašističnega gibanja CasaPound, ki vrnitvi Narodnega doma nasprotujejo. Kot smo na Nova24TV v preteklosti že poročali, imajo za svojo ikono komunističnega revolucionarja in množičnega morilca Ernesta Che Guevaro.

Nasprotniki sprave tudi med slovenskimi levičarji

Trg Edinosti v Trstu je zato iz varnostnih razlogov zaprt za javnost. V Trstu je bil ob navzočnosti obeh predsednikov in več ministrov obeh držav danes, ob stoti obletnici požiga Narodnega doma, podpisan dokument, s katerim bo ta znova formalno prešel v last slovenske manjšine.

V interesu obeh držav je, da 13. julij ne bo več dan le na barbarski požig, ampak tudi dan veseljam in sprave med dvema narodoma, ki se jima uspelo otresti mračnih ideologij. Pred poklonom slovenskega predsednika pri bazoviški fojbi so se na mejnem prehodu Fernetiči zbrali protestniki, ki temu obisku nasprotujejo in so želeli preprečiti spravno slovesnost.  Po ocenah se jih je zbralo 150 in so nosili transparente, kjer je pisalo “Pahor izdajalec Primorske”, “Slinar! Slinar! Slinar!”, “Antifašisti niso teroristi” in z zastavo stranko Levice, opaziti pa je bilo tudi Levičarskega skrajneža Igorja Briclja.

Slovenski predsednik Pahor je Borisu Pahorju vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik Matarella pa mu je vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike, čeprav se je pisatelj temu sprva upiral, a je vseeno sprejel in posvetil vsem, ki so umrli v taboriščih. Boris Pahor, ki bo 26. avgusta dopolnil 107 let, je bil kot otrok priča požigu Narodnega doma pred natanko stotimi leti, 13. julija 1920. Požig tedaj največjega simbola slovenstva je kasneje popisal v delu Grmada v pristanu ter romanu Trg Oberdan. Pisatelj je skozi svoje delo vedno opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerega žrtev je bil tudi sam.

V Trstu je ob navzočnosti obeh predsednikov in več ministrov obeh držav danes, ob stoti obletnici požiga Narodnega doma, bil podpisan dokument, s katerim bo ta znova formalno prešel v last slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo po pričakovanjih trajal več let. Vrnitev Narodnega doma slovenska stran označuje za simbolno dejanje sprave v evropskem duhu, pomembno za prihodnje odnose med Slovenijo in Italijo. Predsednik Pahor je v nagovoru poudaril: “Trst je danes, vsaj za en dan in vsaj v metaforičnem smislu, zaradi slavljenja najžlahtnejših vrednot, ki utemeljujejo Evropsko unijo, tudi njena prestolnica.”

Pahor je podpis dokumenta označil za stoletno dejanje in zgodovinski dogodek. “Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici,” je poudaril po podpisu. Dodal je, da gre za zasluženo zmago vseh, ki so dolgih sto let in danes verjeli v sočutje, spoštovanje in združeno Evropo.

Narodni dom v Trstu (Foto: STA)

“Danes gre za prepovedane sanje, ki so postale resničnost. Kot bi se po stotih letih končno poravnale vse zvezde, a se niso same, vsi skupaj smo jih,” je še poudaril Pahor. Mattarella pa je dejal, da zgodovine ne moremo izbrisati in težke izkušnje ljudi na tem območju ne moremo pozabiti. “Zato nas sedanjost in prihodnost kličeta na odgovornost,” je izpostavil. Po njegovih besedah s slovenskim predsednikom danes zaznamujeta pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta zelo pomembni za to območje. Zaradi pandemije koronavirusa je slovesnost ob predaji Narodnega doma potekala zelo okrnjeno, saj sprva sploh ni bila predvidena.

Sara Kovač