fbpx

Vladimir Putin pripravljen na dolgo vojno onkraj Donbasa

Ruski predsednik Vladimir Putin (Foto: epa)

Ruski predsednik Vladimir Putin z boji na Donbasu ne bo končal vojne v Ukrajini. Odločen je namreč zgraditi kopenski most na ozemlje, ki ga nadzoruje Rusija v Moldaviji, je v torek opozorila Avril Haines, nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti ZDA.

Ameriške obveščevalne službe prav tako menijo, da je vse bolj verjetno, da bo Vladimir Putin mobiliziral svojo celotno državo vključno z uvedbo vojnega stanja. Računa, da bo z vztrajnostjo prišlo do zmanjševanja podpore Zahoda Ukrajini. “Ocenjujemo, da se predsednik Putin pripravlja na dolgotrajen spopad v Ukrajini, še vedno pa namerava doseči cilje izven Donbasa,” je dejala  Avril Haines.

Prav tako obveščevalne službe menijo, da je Putinova odločitev o koncentraciji ruskih sil v vzhodnem Donbasu le začasne narave, potem ko jim ni uspelo zavzeti Kijeva na severu. Ruske sile še vedno nameravajo osvojiti ozemlje čez obalo Črnega morja, deloma za zagotovitev vodnih virov za Krim, ki ga je Moskva zasegla leta 2014, je Hainesova povedala senatnemu odboru za oborožene sile. “Vidimo znake, da želi ruska vojska razširiti kopenski most do Pridnestrja,” je poudarila, pri čemer se je sklicevala na separatistično regijo Moldavije, ki jo podpira Moskva, ob jugozahodni meji Ukrajine.

Putin bo sprejel bolj drastične ukrepe
Ob tem je Hainesova dejala, da trenutne ruske sile niso dovolj velike ali močne, da bi zavzele in obdržale vso to ozemlje brez splošne mobilizacije vojakov in dodatnih virov. Ruski voditelj se po njenih besedah sooča z neskladjem med svojimi ambicijami in sedanjimi ruskimi konvencionalnimi vojaškimi zmogljivostmi. Najverjetneje to pomeni, da bo Putin v  naslednjih nekaj mesecih vedno bolj nepredvidljiv. “Trenutni trend razvoja dogodkov povečuje verjetnost, da bo predsednik Putin sprejel bolj drastične ukrepe vključno z uvedbo vojnega stanja v Rusiji, preusmeritvijo ruske industrijske proizvodnje ali celo zaostrovanjem vojaških možnosti, da bo sprostil vire, ki jih potrebuje, da bi dosegel svoje cilje,” je povedala Hainesova.

Foto: epa

Putin računa na oslabelost ZDA in EU
Ruske sile si bodo bolj prizadevale za prekinitev vojaške oskrbe Ukrajine s strani Zahoda, Moskva pa bi se lahko poskušala maščevati za gospodarske sankcije. Povedala je, da ruski voditelj računa, da bo lahko vztrajal v bojih navkljub podpori Zahoda Ukrajini, ko se bo vojna zavlekla. “Putin najverjetneje tudi meni, da je Rusija bolj sposobna in pripravljena prenašati izzive kot njegovi nasprotniki, verjetno pa tudi računa na manjšo odločnost ZDA in EU, ko bo prišlo do pomanjkanje hrane, inflacije in poslabšanja cen energije,” je še poudarila.

Na istem zaslišanju je direktor obrambne obveščevalne agencije Scott Berrier trenutne spopade, kjer sta obe strani soočeni vzdolž dolge fronte v regiji Donbas, označil za “mali zastoj”. Dejal je, da bi se to lahko spremenilo, če bi Moskva uradno razglasila vojno in ukazala splošno vojaško mobilizacijo za povečanje velikosti svojih sil. “Če Rusija ne bo napovedala vojne in se mobilizirala, bo zastoj trajal nekaj časa in ne vidim preboja na nobeni strani,” je dejal Berrier. “Če se bodo mobilizirali in napovedali vojno, bo to v boj pripeljalo na tisoče več vojakov, in čeprav morda ne bodo tako dobro usposobljeni in izurjeni, bodo še vedno prispevali k številčnosti in povečanju količine streliva,” je dejal.

Foto: epa

Hainesova, ki nadzoruje celotno ameriško obveščevalno skupnost vključno s Cio in Nacionalno varnostno agencijo, je po poročanju AFP dejala, da ne verjamejo, da je ruski voditelj pripravljen zaostriti konflikt z uporabo jedrskega orožja. Putin naj bi uporabljal jedrsko “retoriko”, da bi prestrašil Zahod, da ta ne bi podprl Ukrajine. Ker meni, da Zahod ignorira te grožnje, je dejala, da bi Rusija lahko okrepila retoriko z začetkom nove jedrske vaje. Kljub temu je nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti ZDA dejala, da ameriške obveščevalne službe verjamejo, da bi Putin odobril uporabo manjšega “taktičnega” jedrskega orožja le, če bi se Rusija sama znašla pod eksistencialno grožnjo. Moskva naj bi tako stopnjevala svojo signalizacijo, da bo jasno, kdaj je pripravljena uporabiti jedrsko orožje.

Nina Žoher