Kuba se ima za “resnično demokracijo”, ker da s svojim enopartijskim sistem spodbuja enotnost. Gre za farso demokracije, kar potrjujejo včerajšnje parlamentarne volitve, ki močno spominjajo na jugoslovanske iz leta 1945 z uradno listo predstavnikov Ljudske fronte in nosilcem Josipom Brozom Titom.
Kuba je atraktivna turistična destinacija, pa ne le zaradi naravnih lepot in kulture (salse, kubanskih cigar, starodobnih limuzin itd.), ampak ker dejansko deluje kot muzej na prostem. Na Kubi se ponavlja jugoslovanska volilna farsa iz leta 1945: kljub temu, da je bil vpeljal enostrankarski sistem in je o vsem odločala partija, se je ljudem pralo možgane, da gre za “demokratične volitve”, med drugim zaradi ženske volilne pravice. Edina uradna lista je bila Ljudska fronta, za lažje pretvarjanje pred samim seboj in zastrašenim ljudstvom pa sta obstajali dve volilni skrinjici.
Ena z uradno listo predstavnikov Ljudske fronte, katere nosilec je bil Josip Broz Tito, in skrinjico brez liste oziroma “črno skrinjico”. Glasovanje s kroglicami je bilo še mogoče pojasniti z visoko nepismenostjo prebivalstva, ne pa tudi nepodloženosti “črne skrinjice”. Med glasovanjem je bilo namreč mogoče slišati, kdo je kroglico spustil v “nepravo” skrinjico. Tako je marsikdo iz strahu pred brutalnim maščevanjem oblastnikov glasoval v nasprotju z vestjo. Po potrebi se je kroglice tudi premeščalo iz črne skrinjice v skrinjico Ljudske fronte. Več tukaj.
Tako je videti demokracija enopartijskega sistema, kamor se še vedno uvršča Kuba, kjer vse pore življenja nadzira komunistična stranka. Po poročanju STA, so včeraj potekale volitve v kubansko nacionalno skupščino. Za 470 sedežev se je potegovalo 470 kandidatov, ki so jih predlagale državne komisije. Do glasovanja je bilo upravičenih okoli osem milijonov volilnih upravičencev, ki so predlagane kandidate lahko potrdili oziroma jim dodelili petletni mandat. Volivci so lahko oddali glas za kandidate v svoji volilni enoti tako, da so na sredini glasovnice označili velik krog.
Paradoks: enopartijski sistem je resnična demokracija?!
Za slednje se običajno odloči velika večina volivcev, k temu pa jih nagovarjajo tudi uradne oblasti. Izvoljeni poslanci bodo lahko izbirali naslednjega predsednika, ki bo zelo verjetno aktualni predsednik Miguel Diaz-Canel, kandidat za sedež v skupščini. Zunanji minister Bruno Rodriguez je na Twitterju sporočil, da je glasoval za domovino, za nadaljevanje gradnje pravičnejše in bolj demokratične socialistične družbe ter nadaljevanje revolucije. Gre za svojevrsten paradoks, kjer se enostrankarski sistem predstavlja za “resnično demokracijo”, rekoč da spodbuja enotnost!
Domen Mezeg