fbpx

Vzporedne volitve v ZDA kažejo, da so Latinoameričani obrnili hrbet Bidnu v treh ključnih ameriški zveznih državah!

Latinoameričani so v treh ključnih državah obrnili hrbet demokratskemu protikandidatu Joeu Bidnu. (Foto: Breitbart News)

V treh ključnih “prehodnih” državah, za katere je bilo vnaprej težko reči, ali bodo bolj naklonjene enemu ali drugemu kandidatu na ameriških predsedniških volitvah, torej republikancu Donaldu Trumpu ali demokratu Jou Bidnu, so Latinoameričani obrnili hrbet slednjemu, če njegov rezultat primerjamo z rezultatom, ki ga je pred štirimi leti prejela tedanja Trumpova demokratska protikandidatka Hillary Clinton. 

Vzporedne volitve so leta 2016 pokazale, da je tedaj Hillary Clinton premagala aktualnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za 37 odstotnih točk, in sicer z Latinoameričani, v primerjavi z le 8 odstotno prednostjo aktualnega demokratskega predsedniškega protikandidata Joea Bidna. V Georgiji je Clintonova tedaj porazila Trumpa z neverjetnimi 40 odstotki podpore s strani Latinoameričanov, Biden pa je pred sedanjim predsednikom le s 25 odstotnimi točkami prednosti. Prav tako je Clintonova v zvezni državi Ohio Trumpa premagala z 41 odstotki, Biden pa se lahko pohvali le s 24 odstotki, poroča Breitbart.

V tem trenutku daje skrajno levi New York Times s 93 odstotki glasov, Trumpu več kot 95 odstotkov možnosti, da bo aktualni ameriški predsednik zmagal na Floridi. Zaenkrat vodi za tri točke, vendar pa so strokovnjaki prepričani, da bo izgubil vsaj dve. V Georgiji pa daje skrajno levi New York Times Trumpu 84 odstotno možnost za zmago. Z okoli tremi četrtinami preštetih glasov v zvezni državi Ohio, Trump uživa rahlo prednost. Že sedaj je očitno, ne glede na to kdo bo zmagal na volitvah, da politika, ki jo demokrati skušajo osnovati na rasni identiteti, ne zdrži vode. In če bi Trump zmagal zaradi Latinoameričanov, potem pa demokrati res ne bi vedeli, kaj naj počnejo sami s seboj.

3. novembra 2020 v ZDA potekajo 59. predsedniške volitve. Splošno znano je, da v ameriški politiki prevladujta dve stranki, Republikanska stranka (znana tudi kot GOP, oziroma Grand Old Party – Veličastna stara stranka) in Demokratska stranka. Kandidat republikancev je aktualni ameriški predsednik Trump. Njegov tekmec iz tabora demokratov je nekdanji podpredsednik Biden. Za zmago na ameriških predsedniških volitvah ni potrebna večina oddanih glasov, tako imenovani popularni glas, temveč večina elektorskih glasov.

Ameriške volitve 2020. (Foto: epa)

Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, ki skupaj tvorijo elektorski kolidž. Zvezne države, ki imajo več prebivalcev imajo več elektorjev, manjše države jih imajo manj, a še vedno več elektorjev kot pa bi jih imele v proporcionalnem sistemu. Namen tega je, kakor so si zamislili ustanovitelji ZDA, poskrbeti, da po prebivalstvu številčnejše zvezne države ne bi mogle gospodovati zveznim državam z manjšim številom prebivalcem. Skupaj je na razpolago 538 elektorjev. Da bi kandidat zmagal na volitvah mora osvojiti vsaj 270 elektorskih glasov.

Domen Mezeg