Že ob bežnem pogledu na današnjo svetovno demografsko sliko in napovedih za prihodnost lahko vsakemu, še tako velikemu amaterju, hitro postane jasno, da živimo v času gigantskih sprememb. Sodeč po na spletu dostopnih statistikah bodo v prihodnjih desetletjih nekateri deli sveta v luči demografskih sprememb čedalje bolj stagnirali, saj se bo njihovo število prebivalstva pospešeno krčilo, medtem ko bo populacija v nekaterih drugih delih našega planeta eksponentno rasla.
Glede na podatke spletne strani Worldometers, ki izjemno natančno beleži demografske podatke za vse države in regije po svetu, zajema pa tudi podatke o številčnosti svetovnega prebivalstva skozi čas (kar vključuje tudi projekcije za prihodnost), trenutno v Evropi živi dobrih 602.172.000 prebivalcev (od tega v državah članicah Evropske unije 446 milijonov prebivalcev), medtem ko je današnja velikost populacije Afrike ocenjena na dobrih 1.381.000.000 ljudi. Vendar pa je bila še pred manj kot sedemdesetimi leti slika precej drugačna; leta 1955 je namreč v Evropi živelo okrog 465.323.000 ljudi, prebivalstvo afriškega kontinenta pa je bilo ocenjeno na približno 252.748.000 prebivalcev. Iz teh podatkov je kristalno jasno razvidno, da je na “črni celini” v preteklih desetletjih prišlo do občutne rasti prebivalstva, ki se po zaslugi nadpovprečno visoke rodnosti nadaljuje še danes, vsi podatki pa kažejo na to, da se bo tudi v prihodnje.
Projekcije za prihodnost tako predvidevajo, da bo v Afriki leta 2050 živelo že skoraj 2.490.000.000 ljudi, medtem ko se bo na “stari celini” populacija celo zmanjšala, in sicer bo padla na cca. 574.786.000 prebivalcev. Še bolj opazno se bo število prebivalstva obeh kontinentov razlikovalo ob prelomu stoletja, leta 2100, ko naj bi v Afriki živelo že 4,3 milijarde ljudi, medtem ko naj bi se evropska populacija še dodatno skrčila, in sicer na okrog 515 milijonov ljudi. Evropa se namreč že vrsto let spoprijema s problematiko katastrofalno nizke rodnosti (da se populacija določene regije oz. države ohranja, je potrebna rodnost vsaj 2,1 otroka na žensko), medtem ko ima Afrika od vseh svetovnih celin daleč najvišjo povprečno rodnost. Povprečna stopnja rodnosti (ki predstavlja število živorojenih otrok na posamezno žensko) v Evropi tako danes znaša 1,61 otroka na žensko, medtem ko je le-ta v Afriki kar 4,44 otroka na posamezno žensko in čeprav naj bi se v prihodnjih desetletjih v Afriki ta številka postopoma nižala, bo še vedno relativno zelo visoka, medtem ko naj bi v Evropi ostala bolj ali manj enaka.
Vpliv na Evropo
Seveda bo takšna eksponentna rast afriškega prebivalstva neizbežno vplivala tudi na Evropo. Danes namreč živimo v globaliziranem in medsebojno neverjetno povezanem svetu, kjer takšne ali drugačne spremembe v enem delu sveta tako ali drugače vplivajo tudi na preostale regije našega planeta in ali si to želimo ali ne, bomo v prihodnjih desetletjih v obliki množičnih migracij, predvsem iz območja podsaharske Afrike, prav Evropejci najbolj občutili skokovito rast afriške populacije. Po podatkih ameriške organizacije Pew Research Center, ki izvaja statistične raziskave po vsem svetu, predstavljajo narodi v podsaharski Afriki 8 od 10 najhitreje naraščajočih populacij mednarodnih migrantov, medtem ko si več kot 1/3 prebivalcev Afrike želi emigrirati na tuje, pri čemer se jih večina želi preseliti v države v Evropi ali Severni Ameriki.
Glede na to, da se Evropa že vse od arabske pomladi (vala revolucij in državljanskih vojn na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki) leta 2011 spopada z neobvladljivimi množičnimi migracijami (predvsem iz Afrike), nam dajejo številke iz Worldometersa in Pew Research Centra vedeti, da se bo tok migracij proti evropskim državam v prihodnjih desetletjih samo še okrepil. In če smo bili že v zadnjem desetletju priča nezmožnosti evropskih držav, da bi se učinkovito spoprijemale z nastanitvijo, preskrbo, asimilacijo in integracijo takšne množice ljudi, lahko sklepamo, da bodo brez takojšnjih in odločnih ukrepov s strani evropskih državnih voditeljev in političnega vrha Evropske unije, v prihodnosti ti problemi zgolj še bistveno večji. Na nas, vseh prebivalcih Evropske unije in državljanih evropskih držav pa je, da nehamo zgolj pametovati preko forumov in družbenih omrežij, ampak se namesto tega raje aktivno vključimo v politiko in dejavno podpremo ambiciozne politične stranke, ki za takšne izzive ponujajo konkretne rešitve in ne zgolj iztrošenih Flüchtlinge willkommen parol.
Andrej Žitnik