Zaradi pakistanske teroristke razpadla norveška vlada

Foto: epa

Lahko sprejmemo otroke, ne moremo pa popuščati pri ljudeh, ki so sodelovali v teroristični organizaciji,” je povedala vodja Napredne stranke Siv Jensen po pogovorih z vodstvom svoje stranke in premierko Erno Solberg.

Na Norveškem je danes zaradi spora glede vrnitve soproge borca skrajne skupine Islamska država (IS) razpadla vlada. Desna Napredna stranka je zaradi repatriacije podpornice IS izstopila iz koalicije. Premierka Erna Solberg je napovedala, da namerava ostati na položaju in voditi manjšinsko vlado, poročajo tuje tiskovne agencije.

Soproga borca IS se je skupaj s svojima dvema otrokoma vrnila v petek. Vlada je njihovo repatriacijo iz sirskega taborišča Al Hol odobrila oktobra na podlagi informacije, da je petletni deček hudo bolan. Napredna stranka je podpirala vrnitev otrok, nasprotovala pa je vrnitvi 29-letnice. Ženska, rojena v Pakistanu, je obtožena članstva v IS in teroristični skupini Fronta al Nusra. Zanjo so danes odredili štiritedenski pripor. Deček in triletna deklica, katerih očeta sta dva različna džihadista, sta v bolnišnici.

Preveč kompromisov, premalo politik lastne stranke
Premierka je povedala, da so preučevali tudi druge možnosti, a ni bilo možno repatriirati zgolj dveh otrok. Jensenova je poudarila še, da so v koaliciji naredili preveč kompromisov. “Premalo politik Napredne stranke smo spravili skozi,” je izpostavila zdaj že nekdanja finančna ministrica. Premierka se je Napredni stranki zahvalila za sodelovanje in jo pozvala k nadaljnjemu sodelovanju v parlamentu. Sporočila je, da ostaja na čelu vlade, ki bo odslej znova manjšinska. V 169-članskem parlamentu imajo vladajoči konservativci skupaj z liberalci in krščanskimi demokrati 61 poslancev. Napredna stranka pa jih ima 27. Kdaj bo Solbergova imenovala naslednike sedmih članov kabineta iz stranke Jensenove, ni sporočila.

Foto: epa

Konservativci in Napredna stranka so manjšinsko vlado oblikovali po volitvah v letih 2013 in 2017. Liberalci in krščanski demokrati so vlado sprva podpirali v parlamentu, leta 2018 in lani pa so se tudi formalno pridružili koaliciji. Vlada je tako postala večinska, poroča STA.

Rok Krajnc