fbpx

Združeni narodi: Iran smrtno kazen uporablja za zastraševanje javnosti in zatiranje nasprotnikov

Foto: STA

Iran smrtno kazen uporablja za zastraševanje javnosti in zatiranje nasprotnikov, usmrtitve protestnikov brez ustreznega sojenja pa pomenijo ubijanje, ki ga je odobrila država, so danes sporočili iz urada ZN za človekove pravice (OHCHR) in dodali, da se v islamski republiki v kratkem pripravljata še dve usmrtitvi, po navedbah STA poročajo tuje tiskovne agencije. “Iransko vlado ponovno pozivam, naj spoštuje življenja in glasove svojih ljudi, nemudoma uvede moratorij na smrtno kazen in ustavi vse usmrtitve,” je pozval Volker Türk.

“Iranska vlada kazenske postopke in smrtno kazen uporablja kot orožje za kaznovanje posameznikov, ki sodelujejo v protestih, ter za vzbujanje strahu med prebivalstvom, da bi tako izkoreninila nasprotovanje,” je dejal visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk in poudaril, da Iran s tem krši mednarodno pravo o človekovih pravicah. “Uporaba kazenskih postopkov kot orožja za kaznovanje ljudi, ki uveljavljajo svoje osnovne pravice, kot so udeležba na protestih ali njihova organizacija, pomeni državno sankcionirano ubijanje,” je opozoril in dodal, da bi po njegovi oceni iranska vlada bolje služila svojim interesom in interesom svojih ljudi, če bi prisluhnila njihovim pritožbam ter izvedla potrebne pravne in politične reforme, s katerimi bi zagotovila spoštovanje raznolikosti mnenj, pravice do svobode izražanja in zbiranja ter polno spoštovanje in zaščito pravic žensk.

“Iransko vlado ponovno pozivam, naj spoštuje življenja in glasove svojih ljudi, nemudoma uvede moratorij na smrtno kazen in ustavi vse usmrtitve,” je pozval Türk. Po njegovih besedah so obtožnice zoper na smrt obsojene ljudi v Iranu vedno nejasne, minimalna jamstva za pošteno sojenje pa se ne spoštujejo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Množični protivladni protesti v Iranu potekajo od sredine septembra, ko je v policijskem pridržanju umrla 22-letna Mahsa Amini. Protesti so eden največjih izzivov za islamsko republiko od njene ustanovitve leta 1979. Po ocenah ZN je bilo od začetka protestov v državi aretiranih najmanj 14 tisoč ljudi, na smrt pa jih je bilo obsojenih najmanj 17, med katerimi so vsaj štiri že usmrtili.

Kot smo že poročali, je Iran v soboto zjutraj usmrtil dva mlada moška, po tem ko sta bila obsojena zaradi umora pripadnika paravojaških sil med protesti, ki jih je sprožila smrt mlade ženske v priporu, je sporočilo sodstvo. Zadnji umori podvojijo število doslej usmrčenih v povezavi s protesti po vsej državi. Decembra sta bila usmrčena dva moška, kar je sprožilo svetovno ogorčenje. “Mohammad Mahdi Karami in Seyyed Mohammad Hosseini, glavna storilca zločina, ki je privedel do mučeništva Ruhollaha Ajamian, sta bila danes zjutraj obešena,” je v soboto poročala pravosodna tiskovna agencija Mizan Online. Po podatkih, ki jih je prejel OHCHR, se v Iranu v kratkem pripravljata še dve usmrtitvi v povezavi s protesti, več deset ljudi je v noči z nedelje na ponedeljek protestiralo pred zaporom Rajai Shahr v mestu Karaj, kjer naj bi bila zaprta v samici v pričakovanju usmrtitve. Mati Mohameda Ghobadiuja je na zborovanju prosila za pomilostitev svojega sina, ki naj bi imel bipolarno motnjo, poroča britanski BBC. Oba mladeniča sta bila sicer obsojena “vodenja vojne proti Bogu”, Ghobadiu zato, ker naj bi med protesti zapeljal v skupino policistov in enega od njih ubil, druge pa poškodoval, Mohamed Boroughani pa zato, ker naj bi prek družbenih omrežij druge spodbujal k udeležbi na protestih.

Foto: zajetje zaslona: en-hrana.org

Agencija HRANA (Human Rights Activists News Agency) je decembra poročala o na desetine aretiranih Irancev na protestih bodisi obsojenih na smrt bodisi soočenih z obtožbami, kot so “oborožen upor proti režimu (Baghi)”, “sovražnost do Boga (Moharebeh)” ali “širjenje korupcije po zemlji”. Vse to so obtožbe, ki lahko pomenijo smrtno kazen. V času njihovega pisanja sta bila dva protestnika usmrčena, 11 drugih je bilo obsojenih na smrt, 47 drugih pa se sooča z obtožbami, ki bi lahko vodile v smrtno kazen. Sodni uradniki so več aretiranih posameznikov obtožili “vodenja protestov”. Zaradi pomanjkanja transparentnosti sodnih postopkov, ki so jih varnostne institucije v številnih primerih odprle proti protestnikom, identiteta nekaterih soobtoženih ostaja nerazkrita. Omeniti velja, da sta bili decembra usmrtitvi dveh protestnikov, Mohsena Shekarija in Majida-Reze Rahnavarda, izvedeni po izjemno hitrem in nepreglednem sodnem postopku, Mohsen in Majid-Reza pa sploh nista imela dostopa do odvetnika. Mohsen Shekari je bil usmrčen v Teheranu po 74 dneh pripora, in sicer 8. decembra 2022, Majid-Reza Rahnavard pa je bil javno usmrčen tako, da so ga 12. decembra 2022, le 23 dni po aretaciji, obesili v Mašhadu. Na tej povezavi so dostopni podatki o pravnih primerih 58 zapornikov, ki so obsojeni na smrt ali jim grozi smrtna kazen.

Sara Kovač