Svetovni dan NVO: Drugje jim strižejo peruti, pri nas jim pojejo hvalnice

Datum:

Včeraj, ob svetovnem dnevu nevladnih organizacij, so se vsi pomembni igralci na levici oglasili z glasnimi izjavami o pomenu NVO-jev za zdravo demokracijo. Evropska komisarka Marta Kos in predsednica Nataša Pirc Musar sta poudarili, da so nevladne organizacije ključne za gradnjo demokracije, varovanje pravic in spodbujanje pozitivnih družbenih sprememb. Znano pa je, da tiste nevladne organizacije, na katere ciljata omenjeni, niso tako nevtralne niti predane k izboljšanju družbe, temveč predvsem “parazitirajo davkoplačevalce” z ideološkimi nameni. 

Nevladne organizacije so v Sloveniji v veliki meri podaljšek politične levice, ki parazitira na davkoplačevalskem denarju. Mnogi NVO-ji so odvisni od javnih sredstev in so pogosto le podaljšana roka političnih strank, ki se pod krinko “civilne družbe” borijo za ideološke cilje, ki ne odražajo potreb in interesov širše družbe. To še posebej velja za številne okoljske in novinarske NVO-je, ki prejemajo milijonske vsote davkoplačevalskega denarja, vendar na koncu pogosto delujejo v interesu ozkih političnih krogov.

Izjave Marte Kos in Nataše Pirc Musar, čeprav se zdijo “plemenite”, ne odražajo resničnih težav. Kljub njunim besedam o demokraciji in neodvisnosti je očitno, da so mnoge organizacije postale podaljšek političnih ciljev, ki pogosto niso v skladu z resničnimi potrebami državljanov. Obe se, kot se zdi, osredotočata na podpiranje teh organizacij brez tehtne kritike in spraševanja, kako resnično služijo svoji vlogi v družbi.

To ni le lokalni fenomen. Spomnimo se, da je ameriški predsednik Donald Trump že zamrznil financiranje številnih nevladnih organizacij v ZDA. Podobna usoda pa se obeta tudi slovenskim NVO-jem, ki so bili financirani iz ZDA. O tem smo pisali pred kratkim, ko smo razkrivali, katere nevladne organizacije so prejemale obline finančne injekcije pod Bidnovo administracijo. Pomembna vprašanja pa ostajajo: Kam gre ta denar in kdo dejansko koristi ta sredstva? So NVO-ji res nevtralni in v korist vseh državljanov ali pa so pogosto instrumenti za izvajanje specifičnih političnih agend?

Spomnimo se primerov, kot je referendum o vodi, kjer so NVO-ji, povezani z okoljevarstvenimi vprašanji, preprečili zakon, ki bi pravzaprav zaščitil vodne vire, vendar so ob tišini, ko so nastali resnični problemi, kot je izgradnja kanala Co, ostali pasivni. To je ključna točka kritike: ko so NVO-ji potrebni, da se postavijo po robu močnim interesom in se borijo za naravne vire, je tišina. Strah pred političnimi figurami, kot je Zoran Janković, očitno prevlada nad resničnim interesom za okolje in družbo.

Nvo-ji so predvsem organizacije, ki v resnici služijo kot politični akterji v preobleki, in ne kot neodvisni varuhi družbenih vrednot. Demokracija zahteva, da vse organizacije, tudi nevladne, delujejo transparentno, odgovorno in v interesu vseh državljanov, ne le ozkih političnih interesov.

Po demokratičnih državah strižejo peruti nevladnikom
Medtem ko se slovenska levica klanja nevladnikom, pa v demokratičnih državah, kjer so levico zamenjali konservativci, prihaja do nasprotnega pojava. Preiskave in ukinjanje financiranja. Spomnimo, da je Trumpova administracija takoj po prihodu na oblast pričela z razkritji o milijardah “razvojne pomoči” po svetu, do sedaj pa je ukinila programe v vrednosti okoli 60 milijard dolarjev.

Foto: EPA

Ne daleč stran od nas, v Nemčiji, pa so zmagovalci parlamentarnih volitev, nemški konservativci, le dan po volilni zmagi, v Bundestagu predložili preiskavo v zvezi s financiranjem nevladnih organizacij in izrazili zaskrbljenost glede njihove politične nevtralnosti. Po mnenju CDU-CSU so številne, z davkoplačevalskim denarjem financirane organizacije, organizirale proteste proti njim in se ukvarjale s strankarsko politiko.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki