Če so v času vlade Janeza Janše vladni nasprotniki radi opletali z besedami, češ kako naj bi živeli v fašistični diktaturi, se nam očitno sedaj obeta “svoboda” po meri Roberta Goloba. “Robert Golob bo imel prvo in zadnjo besedo,” je mogoče glede delovanja nove koalicije prebrati v časniku Delo. Kot kaže, pa po novem koalicijskim partnerjem tudi ne bo več dovoljeno dajanje izjav, ki ne bodo v skladu s premierjevim prepričanjem. Zanimivo bo izvedeti, kako na nov način komuniciranja gledajo v koalicijskih strankah SD in Levica?
“Robert Golob bo imel prvo in zadnjo besedo – saj morajo koalicijski partnerji ‘pri svojem delu upoštevati odločitve, stališča, predloge, navodila in priporočila predsednika vlade’. Izogibati se bodo morali dajanju izjav v javnosti, ki so v nasprotju z izjavami predsednika vlade in drugih članov vlade,” navaja Delo in ob tem dodaja, da bo lahko predsednik vlade zahtevo za koalicijsko usklajevanje iz utemeljenih razlogov tudi zavrnil.
Še pred volitvami smo lahko poslušali očitke o komuniciranju Janševe vlade. Dolgoletni direktor uprave Gen-I Robert Golob je že pred vstopom v politiko obljubljal drugačno politiko. Potrebovali naj bi jo, ker naj bi bili ogroženi naši demokratični temelji. “Večletno sistematično rušenje neodvisnih državnih sistemov in podsistemov je privedlo v stanje kaosa in razdvojenosti. Priča smo derogaciji pravne države, nedopustnim vmešavanjem in pritiskom v strokovne odločitve sodišč, tožilstva in policije. Borimo se za javni in splošni interes – delovati in živeti v miru in v svobodi,” so pred volitvami poudarjali v novonastalem gibanju in dodajali, da njihovo delovanje temelji na štirih vrednotah: spoštovanju, svobodi, odgovornosti in zaupanju. Kot kaže, pa papir prenese marsikaj.
Svoboda dobiva čedalje bolj absurdne pomene
Ko smo te dni spremljali novinarske konference bodočih koalicijskih partnerjev, smo lahko poslušali zgodbe o tem, kako zelo garajo in kako uspešni so pri usklajevanju stališč v luči oblikovanja nove koalicijske pogodbe. Kot kaže, pa so bili nasmehi tudi bolj kisle narave, saj so morali pristati na oblikovanje koalicijske pogodbe, ki Goloba postavlja v vlogo pravcatega avtokrata. Ta bo namreč imel prvo in zadnjo besedo. Če se koalicijski partnerji ne bodo strinjali z njegovimi stališči in drugimi člani vlade, bodo morali molčati, da bodo s tem v javnosti ustvarili občutek, kako velika enotnost naj bi vladala znotraj Golobove koalicije. Gre nedvomno za usmeritev, ki ima več skupnega z načinom delovanja prejšnjega režima kot pa demokracijo.
Merila so bila pred svobodo drugačna
Še posebej na levem polu priljubljen “strokovnjak” novinarstva Marko Milosavljević je na račun Janševe vlade, še posebej pa Urada vlade za komuniciranje (Ukom), izrekel marsikatero krepko. Še posebej ga je zmotilo, ko je Ukom v času epidemije v izogib zmedi pri komuniciranju z državljani v nekem trenutku prepovedal strokovnjakom in ministrom nastope v medijih. Strokovnjaki so bili namreč medijem na voljo na vsakodnevni ravni na novinarskih konferencah. “Tak radikalen ukrep Ukoma v tako hudem času zgolj pomeni, da Urbanija, Ukom ali celotna vlada prikrivajo pred državljani nekaj, kar je očitno za to vlado zelo kompromitirajoče in nevarno. Očitno je Ukom strah dodatnih informacij in pojasnil, ki jih javnost pričakuje in zahteva,” je Milosavljević v znak kritike dejal za Reporter. Glede na to, da Golob omenjeni način komuniciranja uvaja kot nekakšen vsakodnevni modus operandi v precej bolj ostri obliki, je mogoče logično sklepati, da Milosavljeviću vse skupaj ni pogodu. Ker pa so na oblasti njihovi seveda ni pričakovati da bi Milosavljević kakorkoli protestiral. Pričakovati ni niti kritik s strani kolesarskih protestnikov.
Kritiki enotni, da gre za korak nazaj
“Nedvomno korak naprej,” je glede novega funkcioniranja bodoče koalicije sarkastično dejal politolog dr. Miro Haček. “Doslej je bila fašistična diktatura, odslej bo svoboda,” je pristavil premier Janez Janša, evropski poslanec Milan Zver pa je poudaril, da je to “demokracija po Golobovo po #Hofer ceni“. Na družabnih omrežjih se je usul kup kritičnih komentarjev, ki so zgovorni sami po sebi: “Evo, pa imamo avtokrata! Ampak tokrat zares!“; “V tej luči gre razumeti tudi, zakaj si je v vlado povabil Šarca in Bratuškovo. Ker nimata nobenega političnega kapitala ali pogajalske moči več. Če jima kaj ni po godu, lahko spokata. Nevarni časi, ko se premier ne rabi pogajati ali usklajevati ampak je vse po njegovo.”; “Uauuu, izgleda da je to nova definicija demokracije. JJ pa fašist. No to!”; “No zdaj bo diktatura v idiotizmu”; “Že vidim kako ljudje plešejo. Po risalnih žebeljčkih.”; “Golob ne bo dovolil, da mu serjejo po glavi.”; “Če bi bil to kdo drug, bi ga označili za avtokrata.”; “To pa je diktatura Pure!”.
Kolesarji seveda ne bodo zavzeli ulic in s protestom opozorili, da je takšen način delovanja nevaren za demokracijo, saj so zmagali njihovi, ki veljajo za radodarne, ko gre za opiranje finančne pipice nevladnikom. Prav tako v osrednjih medijih ne bo oddaj, v katerih bi alarmantno poročali o namerah delovanja bodoče koalicije, ne bo se zaskrbljeno opozarjalo Bruslja itd. Tanja Fajon ravno tako ne bo zaskrbljena, Luka Mesec pa ne bo na ves glas očital, da živimo v diktaturi. Tako velika želja je bila, da zmagajo njihovi, da bodo očitno pripravljeni “požreti” marsikaj. Le kako dolgo bodo pripravljeni ždeti v Golobovi senci in le kimati?
Sara Kovač