Aktualno politično stanje v Sloveniji je zaznamovano z nepričakovanimi izzivi in spremembami. Dr. Robert Golob aktualni predsednik vlade iz stranke Gibanje svoboda, je postal osrednji lik v tej zgodbi. Na prvi pogled se zdi, da ta vlada zagovarja svobodo in demokracijo, vendar pa pod površjem opažamo vse bolj izrazite znake tega, kar bi lahko poimenovali “svobodna diktatura”.
Ključna značilnost te “svobodne diktature” je paradoksalna narava vladanja. Dr. Robert Golob javno zagovarja svobodo in demokracijo, vendar se pri vodenju resornih ministrstev ter države zdi, da uporablja metodo, ki bi jo lahko kratko malo opisali kot sistem diktature. Odločitve se sprejemajo v ozkem krogu ljudi, brez zadostne transparentnosti in sodelovanja. Namesto, da bi se v državnem aparatu spodbujala odprtost in sodelovanje, smo priča vse večji centralizaciji oblasti.
Kadrovanje je od začetka te vlade ključno orodje za vzdrževanje moči in nadzora. Praktično se izvaja zelo očitno, načrtno in namensko “čiščenje” državne uprave oziroma uslužbencev, ki so politično opredeljeni na desni politični pol oziroma so bodisi člani bodisi simpatizerji stranke SDS. Nedavna izjava aktualnega predsednika vlade na “javni” RTV, je te zaposlene v državni upravi poimenoval “Janšisti”, kar pa spominja na neke druge čase. Prav tako nedavna izjava vzbuja veliko vprašljivost nediskriminacije, ki bi jo praviloma moral zavzeti predsednika vlade. Namreč javni uslužbenci so v služi državljanov in diskriminacija “Janšisti” s katero so bili označeni javni uslužbenci lahko predstavlja kršenje 21. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki v svoji 1. točki govori “Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.”
Gospodarstvo in finance – zaskrbljujoče
Finančna politika vlade je prav tako vzrok za zaskrbljenost. Uvajanje novih davkov brez ustrezne analize in javnega posvetovanja povzroča enormno finančno luknjo, ki ogroža stabilnost države in državljane potiska na rob preživetja. Vlada bi morala glede na dane zaveze v predvolilnem času izpolnjevati prav tako bi morala ravnati preudarno in gospodarno z javnimi sredstvi. Aktualno početje s finančnega aspekta tako pri uvajanju novih davkov, kot tudi spopadanjem z visoko inflacijo, se zdi, da se vlada preprosto in nepremišljeno zadolžuje ne, da bi resno preučila dolgoročne posledice.
Gospodarsko stanje v državi ni nič manj zaskrbljujoče. Energenti se dražijo, inflacija je abnormalno visoka v primerjavi z drugimi državami EU, obljubljene reforme pa ostajajo neuresničene in se s težavo prebijajo z negativno časovnico k hipotetični realizaciji. Prav tako se država sooča z ilegalnimi migranti, tako smo se pričeli soočati z incidenti kot so vlomi, nadlegovanja državljanov in vse do povečanja posilstev, torej se lahko smatra, da država kot taka ni sposobna se soočati s tovrstnimi izzivi, ki dejansko grenijo vsakdan življenje državljanov in ogrožajo varnost državljanov.
Reforme čakajo na izvedbo
Zdravstvo kot eden od ključnih temeljev družbe se sooča s kadrovsko podhranjenostjo in izgorelostjo zaposlenih. Ena od temeljnih reform, ki si jo je vlada pred volitvami in takoj po prisegi je zdravstvena reforma, ki bi odpravila tako dolge čakalne dobe kot ureditev stanja v zdravstvu. V zadnjih mesecih, smo priča še slabšemu zdravstvenemu servisu, kot je bil s pričetkov mandata aktualne vlade. Prihajajo zimski in mrzli meseci, ki so prežeti z raznimi okužbami dihal, zadnje tedne beremo o prenatrpanih bolnišnicah, zraven tega so se pričele dvigovati okužbe s covidom, torej se lahko vprašamo ali bo zdravstveni sistem sposoben obvladati to vrstne izzive?
Reforma, ki se usklajuje že mesece s socialnimi partnerji je reforma plačnega sistema javnih uslužbencev. Nedavna izjava aktualnega predsednika vlade, da tudi javni uslužbenci morajo razumeti, da se država ukvarja z zagotavljanjem finančnih sredstev za mega poplave, ki so prizadele Slovenijo v avgustu, a po drugem odgovoru predsednik vlade poudari, da se reforma usklajuje in da bo realizirana. Ali morda tukaj prihaja do kontradiktornosti? Saj kot smo priča dogajanju, zaradi ne-usklajevanja med socialnimi partnerji in izvajalcem reforme ne prihaja do dialoga in ravno slednje je botrovalo, da se je eden od največji sindikatov SVIZ odločil za stavko.
Aktualno politično stanje v Sloveniji nas postavlja pred resne dileme. Dvomimo v skladnost med obljubami in dejanji ter v odprtost in sodelovanje v državi. Kako uspešno lahko vodimo državo, ko se odločitve sprejemajo na ozkem krogu ljudi? Kaj pomeni “svobodna diktatura” in kakšne posledice ima za našo prihodnost? Ali bo država sposobna obvladati gospodarske in zdravstvene izzive? To so vprašanja, ki si jih moramo postaviti in skupaj iskati odgovore, saj gre za prihodnost naše države in državljanov.
Andrej Vastl