Slovenija se nahaja na pomembni prelomni točki javnih financ. Po ocenah nove vlade pod vodstvom Janeza Janše in Fiskalnega sveta je prejšnja vlada Roberta Goloba dovolila preveliko in nevzdržno rast porabe, kar je ustvarilo resno proračunsko luknjo in ogrozilo dolgoročno vzdržnost javnih financ. Stanje zahteva hitro, a premišljeno ukrepanje.
Nova vlada zato pripravlja rebalans proračuna za leto 2026, s katerim želi vrniti javne finance v začrtane okvire – predvsem z nadzorom izdatkov, brez uvajanja novih davkov. Natančnejši predlog rebalansa bo pripravljen v prihodnjih tednih, sprejetje v državnem zboru je napovedano za september 2026.
V mandatu 2022–2026 je Golobova vlada izvedla obsežno plačno reformo v javnem sektorju, če temu sploh lahko tako rečemo (v bistvu je močno povečala plače), ter znatno povišala socialne transferje in subvencije. Izdatki so rasli bistveno hitreje od prihodkov, kar je ustvarilo kumulativni strukturni primanjkljaj, ki so ga pokrili z novim, dodatnim zadolževanjem.
Golobova zapuščina: hitra rast odhodkov in grozeči primanjkljaj
Primanjkljaj v letu 2026 se povečuje hitreje, kot je bilo načrtovano, predvsem zaradi močne rasti odhodkov. V prvih petih mesecih letošnjega leta – še v času vlade Roberta Goloba – so se odhodki konsolidirane bilance javnih financ povečali za 1,5 milijarde evrov glede na enako obdobje lani. To predstavlja približno 16-odstotno medletno rast, kar je izjemno visoka številka. Posebej izstopa poraba na ministrstvih, ki je bila za kar 980 milijonov evrov višja kot v enakem obdobju leta 2025.
Glavni razlogi segajo v odločitve Golobove vlade od leta 2022: obsežna reforma plačnega sistema v javnem sektorju (s postopnimi povišanji, ki so v nekaj letih v povprečju presegla 19 odstotkov), uvedba novih socialnih dodatkov, dodatnih nagrad in socialnih transferjev ter javna naročila. Golobova vlada je izdatke sistematično povečevala, kar je privedlo do strukturnega primanjkljaja. Fiskalni svet pa je večkrat opozoril, da takšna politika ni bila skladna z evropskimi fiskalnimi pravili in da je rast izdatkov presegla rast prihodkov za več odstotnih točk letno.
Lani je bil primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ 2,5 odstotka BDP oziroma približno 1,77 milijarde evrov. Letos grozi, da bo presegel 3 odstotke BDP, nekatere ocene pa govorijo celo o približno 3,5 odstotka. Takšen primanjkljaj bi pomenil kršitev maastrichtskih meril in tveganje sprožitve postopka presežnega primanjkljaja (EDP) na ravni Evropske unije.
Višji primanjkljaj, ki je rezultat politik 2022–2026, neposredno vpliva tudi na stroške obresti, ki so se v zadnjih dveh letih že povečali za več deset milijonov evrov letno. Primanjkljaj so namreč financirali z dodatnim zadolževanjem. Višji stroški zadolževanja pa zmanjšujejo manevrski prostor za investicije, zdravstvo, izobraževanje in socialo ter odzive na morebitne nove šoke.
Stroški za obresti več kot podvojeni
Konec leta 2025 je bruto javni dolg znašal 46,324 milijarde evrov. V prvem četrtletju 2026 je znašal 46,315 milijarde evrov, konec maja 2026 pa glede na ocene 46,7 milijarde evrov. Za primerjavo: konec leta 2022 je bruto javni dolg znašal 41,244 milijarde evrov. V času Golobove vlade se je bruto javni dolg povečal za okoli 5,07 milijarde evrov ali za 12,3 odstotka.
Za obresti smo leta 2022 plačali okoli 450 milijonov evrov, v letu 2025 pa že okoli 750 milijonov evrov (1 odstotek BDP). V letu 2026 naj bi bilo teh stroškov okoli 950 milijonov evrov ali 1,3 odstotka BDP. Brez rebalansa državnega proračuna pa bi ta znesek letos lahko celo presegel milijardo evrov. Za primerjavo: letni stroški za odstotek višji javni dolg znašajo od 40 do 50 milijonov evrov.
Podatki kažejo, da so stroški obresti v zadnjih dveh letih (2024–2026) narasli za več deset milijonov evrov letno; razlog je postopna rast dolga, višje pa so bile tudi obrestne mere Evropske centralne banke. V prvih petih mesecih 2026, v času Golobove vlade (ta je odšla s 1. junijem 2026), pa so bili stroški že opazno višji kot v enakem obdobju 2025.
Ugotovitve Fiskalnega sveta
Fiskalni svet v svoji Mesečni informaciji za julij 2026 opozarja, da so javne finance brez odločnega ukrepanja nevzdržne. Posebej kritični so do fiskalne politike Golobove vlade v obdobju 2022–2026, ki je po njihovem mnenju vodila v odstopanje od pravil o rasti neto izdatkov in zožila manevrski prostor za prihodnje krize.
Po njihovih ocenah se je Slovenija oddaljevala od fiskalnih pravil EU in lastnih zavez iz srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta. Rast izdatkov v letu 2025 in začetku leta 2026 je bila prevelika in ni bila ustrezno kompenzirana z rastjo prihodkov.
Fiskalni svet poudarja, da je fiskalna politika prejšnje vlade v letu 2025 ocenjena kot neustrezna. Posledica je izjemno visoka rast izdatkov, ki Slovenijo oddaljuje od trajnostne poti. Brez ukrepov se bo primanjkljaj v prihodnjih letih še poglabljal, kar bi ogrozilo tudi doseganje ciljev iz novega evropskega fiskalnega okvira (ki zahteva postopno zmanjševanje strukturnega primanjkljaja in nadzor rasti neto izdatkov).
Strokovnjaki Fiskalnega sveta opozarjajo tudi na omejen manevrski prostor za prihodnje ukrepanje – kljub pokojninski reformi in drugim ukrepom ostaja dolgoročna vzdržnost pod pritiskom staranja prebivalstva in drugih strukturnih izzivov.
Katastrofalno črpanje evropskih sredstev
Evropska sredstva predstavljajo pomemben del javnih naložb, vendar je stanje kritično zaradi zamud v mandatu 2022–2026. Slovenija je iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) do aprila 2026 prejela 82,7 odstotka dodeljenih sredstev, rok za popolno izpolnitev mejnikov pa je konec leta 2026. Del sredstev je ogrožen zaradi počasnega javnega naročanja, administrativnih ovir in pomanjkanja usklajenosti med ministrstvi v času prejšnje vlade. Če se izvajanje ne bo pospešilo, obstaja realno tveganje za izgubo dela evropskega denarja.
Pri izvajanju kohezijske politike 2021–2027 je črpanje v nekaterih skladih zaostalo zaradi neučinkovitega upravljanja v letih 2022–2025. Prejšnja vlada ni dovolj hitro odpravila ozkih grl – med drugim pri kadrovskih zmogljivostih in digitalizaciji postopkov –, kar zdaj ogroža pravočasno črpanje in lahko vodi do prerazporeditve ali vračila sredstev v Bruselj.
Nova vlada vidi v hitrejšem in učinkovitejšem črpanju ključno priložnost za ohranjanje visoke ravni javnih investicij brez dodatnega pritiska na proračun. Vendar bo rebalans moral vključevati tudi strožji pregled in morebitno preusmeritev ogroženih projektov, da se izogne izgubi sredstev. Brez odločnega ukrepanja bi lahko zamude dodatno poslabšale javnofinančno sliko in zmanjšale manevrski prostor za domače investicije.
V rebalansu bo zato nujen revizijski pregled vseh EU-projektov iz obdobja Golobove vlade.
Priprave nove vlade na rebalans proračuna za 2026
Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše je rebalans napovedala že kmalu po prevzemu oblasti junija 2026. Glavni cilji so zmanjšati rast odhodkov na vzdržno raven, spraviti primanjkljaj pod 3 odstotke BDP, spoštovati evropska fiskalna pravila in lastne zaveze, ohraniti visoko raven investicij, zlasti tistih, ki so sofinancirane z EU-sredstvi, ter stabilizirati nominalni javni dolg.
Načrtovani prihranki bodo predvsem na izdatkovni strani – med drugim pri neučinkovitih javnih naročilih (npr. medicinska oprema). Nova vlada ne načrtuje novih davkov.
Nekatera ministrstva že ukrepajo preventivno (npr. ministrstvo za kulturo je pozvalo k začasni ustavitvi zahtevkov).
Analiza in možni učinki rebalansa
Rebalans ne bo enostaven. Zmanjšanje rasti odhodkov zahteva pregled vseh proračunskih postavk, zaustavitev ali preložitev manj prioritetnih projektov in strožji nadzor nad javnimi naročili. Hkrati pa bo omogočilo ohranitev zaupanja finančnih trgov, nižje obrestne mere za zadolževanje in stabilizacijo nominalnega javnega dolga.
Strokovnjaki opozarjajo, da preveliko zategovanje ne bi smelo ogroziti gospodarske rasti (projekcije za 2026 so med 1,9 in 2,3 odstotka). Zato bo ključno uravnoteženo ukrepanje: rezanje neučinkovitih izdatkov ob hkratnem ohranjanju in celo pospeševanju investicij, financiranih z EU-sredstvi.
Z rebalansom pa bo Slovenija med drugim izpolnila evropske zaveze, se izognila postopku presežnega primanjkljaja in ustvarila pogoje za dolgoročno stabilnost javnega dolga.
Nova vlada: fiskalna disciplina, nadzor izdatkov, brez novih davkov
Nova vlada ima jasen načrt: vrniti fiskalno disciplino z nadzorom izdatkov, brez novih davkov in s poudarkom na učinkoviti porabi evropskih sredstev. Rebalans, ki naj bi bil sprejet septembra, bo prvi konkreten korak v to smer in ključen za stabilizacijo nominalnega javnega dolga.
Uspeh bo odvisen od hitrosti in kakovosti priprav, sodelovanja vseh deležnikov ter sposobnosti, da se ohranijo naložbe v prihodnost.
Vida Kocjan