Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu sklad Republike Slovenije očitno ne zmanjka idej, kako trošiti proračunski denar. Tako sta prek Sklada Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropski socialni sklad financirala kar 117 Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK), skupna vrednost razpisa za izvajanje teh projektov v študijskih letih 2018/2019 in 2019/2020 pa znaša skoraj štiri milijone evrov. Gre za še eno priložnost, s katero so si akademske elite ob svojih rednih plačah lahko dodatno napolnile žepe, prav tako pa so sredstva namenjena tudi za strokovne sodelavce, ki v veliki meri prihajajo iz vrst nevladnih organizacij in organov javne uprave. Bogato nagrajeni za svoje sodelovanje pri projektih so bili seveda tudi študenti.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, ki se v zadnjem času sicer sooča s številnimi kritikami glede svojega delovanja, se je na svoji spletni strani pohvalil, da je bilo v študijskem letu 2018/2019 “uspešno zaključenih” kar 117 Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK). V študijskem letu 2018/2019 je v teh projektih sodelovalo kar 1032 študentov, 179 pedagoških mentorjev in 136 strokovnih sodelavcev. Projekti so se izvajali v okviru Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novem mestu in v okviru samostojnih visokošolskih zavodov. Študenti naj bi po navedbah Sklada v okviru programa ŠIPK reševali konkretne družbene izzive, s katerimi se srečujejo nevladne in neprofitne organizacije v svojem lokalnem okolju.
Za projekte ŠIPK stran vrženih skoraj 4 milijone evrov davkoplačevalskega denarja
Program sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom Jerneja Pikala ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Skupna vrednost razpisa, ki je bil objavljen na spletni strani Sklada, znaša kar 3.914.131,50 evra, od tega v prvem odpiranju za obdobje izvajanja projektov v študijskem letu 2018/2019 kar 1.948.367,68 evra, v drugem odpiranju za obdobje izvajanja projektov v študijskem letu 2019/2020 pa dodatnih 1.965.763,82 evra.
Projekti ŠIPK so odlična priložnost za akademske elite in nevladnike, da si ob rednih plačah še dodatno napolnijo žepe
Kot lahko razberemo iz projektne dokumentacije, znaša strošek ure dela pedagoškega mentorja pri projektu kar 20 evrov na uro, v okviru projekta, ki traja štiri mesece pa si lahko posamezen pripadnik akademske elite ob svoji redni plači v obdobju npr. štirih mesecev napolni žepe z dodatnimi 3.200 evri davkoplačevalskega denarja. Za ta denar tako v štirih mesecih opravi 160 ur »uspešnega vodenja in koordiniranja projekta« oziroma 40 ur v posameznem mesecu.
Nadomestilo je namenjeno tudi strokovnim sodelavcem iz lokalnega ali regionalnega okolja, pri čemer gre po vsej verjetnosti v veliki meri za pripadnike nevladnih organizacij ali pa za zaposlene v javnem sektorju. Ti za uro dela prejmejo 16 evrov, na enem projektu pa lahko sodelujeta kar dva partnerja. V kolikor pri posameznem projektu sodeluje le en “partner”, lahko ta za svojega strokovnega sodelavca zahteva pri projektu, ki traja štiri mesece, kar 960 evrov nadomestila za opravljenih 60 ur dela.
Dela ne opravljajo prostovoljno niti študenti, pač pa so ti za svoje sodelovanje bogato nagrajeni, strošek opravljene ure njihovega dela namreč znaša kar 9 evrov. V okviru projektov lahko opravijo do 40 ur mesečno, za projekt v trajanju štirih mesecev tako prejmejo kar 1.440 evrov.
Rok Krajnc