Tako je tisk pisal o Svetlani Makarović leta 1985: opustošila kulturno dediščino, da bi se maščevala!

Datum:

V uredništvo smo prejeli zanimiv članek iz leta 1985, iz katerega je razvidno, da “konfliktnost” in “revolucionarni duh” Svetlane Makarovič nista nekaj novega in da je že takrat ni kaj preveč zanimalo, kakšno škodo javnosti njeni konflikti lahko počnejo.

Svetlana Makarovič je v osemdesetih nekaj časa živela v jurklošterski sredi in prebivalci so že tedaj znamenite pesnice bili zelo veseli, saj se je tudi zaobljubila, da bo obnovila že precej dotrajani obrambni stolp.

Kaj je bil epilog? Po določenem času sta se Svetlana Makarovič in Jurklošter razšla, razšla pa se nista v “lepih tonih”. Toda to še ni bilo vse. Kot vidimo iz priloženega članka je Svetlana Makarovič – natančneje dva moška, ki jima je dala pisno pooblastilo – taisti stolp, za katerega je obljubila, da ga bo obnovila, opustošila.

Dva moška s pisnim pooblastilom Makarovičeve opustošita obrambni stolp
Po članku sodeč je tedaj šlo za spor med jurkloštersko kulturno skupnostjo in Svetlano Makarovič. Prvoomenjeni naj bi se zavezali, da ji vrnejo denar, vložen v obnovo stolpa, po dogovoru so ji del že nakazali, del pa bi ji morali v roku nekaj mesecev. Iz članka ni razvidno, ali je šlo za neučakanost, nespretnost dveh moških, ki sta prekoračila pooblastila ali maščevanje, očitno pa je, da je bila narejena škoda veliko večja od koristi, ki jo je s tem Makarovičeva pridobila. Iz tega sodeč lahko sklepamo, da bi lahko šlo za maščevanje lokalni skupnosti, v kateri je nekaj časa živela.

Članek o Svetlani Makarovič iz leta 1985 (Vir: Novi tednik)

Maščevalnost
Domnevamo, da bi se lahko našli ljudje, ki bi tudi iz tega vedenja Svetlane Makarovič izluščili nekaj pozitivnega, na primer dokaz, da se je od nekdaj znala “postaviti zase”. Po drugi strani pa tudi domnevamo, da bi se našlo več ljudi, ki bi v tem vedenju prepoznali vzorec človeka, s katerim je nemogoče sodelovati, ne da bi na neki točki z njim prišel v konflikt. Tempirana bomba, zmes pretirane narcisoidnosti, revolucionarnega duha, ki ga ne zmore nadzirati. Tipičen primer človeka, ki v imenu “iskrenosti” za talce vzame vse ljudi, ki ji kdaj pridejo na pot, četudi pozitivno zanjo.

Aleš Ernecl

Sorodno

Zadnji prispevki

Si je Irena Joveva nastavila ogledalo?

Letele so glave direktorjev, urednikov in novinarjev, a so...

Vlada bi obdavčila tudi tiste, ki nimajo

Pojavljajo se različne predloge za sistemsko financiranje gradnje javnih...

Ko smo glasovali za samostojnost in demokracijo, smo glasovali tudi za kapitalizem

Ni novost, da želi Mladina s svojim senzacionalizmom vzbuditi...