Prejšnji teden smo bili lahko priča predstavitvi predloga zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, ki ga je poslanec SMC Dragan Matić ob sodelovanju s poslanko Violeto Tomić iz Levice vložil v parlamentarni postopek. Glede na to, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo, se človek vpraša, čemu zapravljati denar slovenskih davkoplačevalk za oživitev zasluženo propadle države, saj bi bil ta več kot potreben za uresničitev pravice do dostojnega življenja. Več kot očitno se Matić zaveda prihajajočih volitev in skrbi za to, da ga bo po njih čakalo delovno mesto na Uradu za narodne skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ, za vzpostavitev katerega se tako zavzeto zavzema.
V skladu s tem predlogom zakona Matić predlaga, da se del Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo preoblikuje v Urad za narodne skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ, ki bi bil zadolžen za izvajanje javnih razpisov in pozivov, namenjenih za financiranje ukrepov uresničevanja kolektivnih kulturnih pravic teh skupnosti. Poleg tega se na predlog SMC in drugih levih strank predvideva vzpostavitev stalnega posvetovalnega telesa Vlade Sveta Vlade Republike Slovenije, ki bi uvedel reprezentativnost organizacij narodnih skupnosti, ter sistemsko financiranje delovanja urada ter izvajanja njegovih nalog.
Velja enakost pred zakonom
V skladu s 14. členom Ustave RS je zagotovljena enakost pred zakonom, kar pomeni, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Posebne pravice so zagotovljene tudi pripadnikom avtohtone madžarske in italijanske narodne skupnosti ter romski skupnosti.
Velik pomen na integraciji
Glede na to, da je vsak tujec, ki v Sloveniji pridobi slovensko državljanstvo, upravičen do enakega nabora pravic kot ostali Slovenci, ki so bili v državi rojeni, se človek upravičeno vpraša glede smiselnosti predloga, ki ga zagovarja Matić. Ob tem pa je treba opozoriti na pomen tega, da se tujci prilagodijo kulturi države in načinu življenja, kamor se preselijo, namreč le tako je mogoča učinkovita integracija. Nikakor ni sprejemljivo, da se nekateri niti ne naučijo uradnega jezika in pričakujejo, da se bodo njim prilagajali državljani, ki že od rojstva živijo v svoji matični državi. Posledice neuspešne integracije so za vsako državo negativne, v največji meri pa so bile te izrazite ob prihodu migrantov v Evropo, saj je večina prišlekov prepričana, da smo se Evropejci dolžni prilagajati njim in jim nuditi socialne prispevke, saj delati ne nameravajo, medtem ko veliko preveč naših družin z majhnimi otroki živi pod pragom revščine.
V tem konkretnem primeru bo šlo za spodbujanje kulture narodov nekdanje SFRJ, ki je že tako ali tako poveličana med jugonostalgiki, ki se z vnemo in zanosom udeležujejo procesij, kjer ne manjkajo rdeča zvezda in zastave nekdanje skupne države. Glede na to, da tudi slovenski državni vrh za razliko od večine naprednih evropskih narodov ni sposoben narediti koraka v smer normalnosti in obsoditi vseh totalitarizmov, tako fašisem, nacizem in komunizem, se sploh ni mogoče čuditi prepočasnemu procesu razgradnje komunističnega totalitarizma v državi.
Potreba po molzni kravi
Člani največje koalicijske stranke SMC so se očitno začeli zavedati, da jo zaradi nedela in velike nepriljubljenosti, kljub celi vojski piarovcev, čaka pogreb. Drugače si je namreč težko razlagati, čemu si Matić in ostali “neodvisni” politični aktivisti želijo novi urad, s katerim bodo celo prispevali k ustvarjanju povsem nepotrebnih nacionalnih napetosti, a očitno je potreba po novi molzni kravi prvotnega pomena in to še pred volitvami.
N. Ž.