“Ljudje pripovedujejo, da je svoje rablje kleče prosila, naj jo puste svojim otročičem, pa je bilo vse zaman. Pričelo se je njihovo zasliševanje – z motiko po glavi! Njeni otročički so stari od 2 do 5 let, pa se jih rdeče zverine niso usmilile,” je zapisal medvojni tisk o zverinskem izživljanju partizanov nad mlado mamico in njenimi tremi otroki.
Na včerajšnji dan, 5. aprila 1943, so partizani na izjemno okruten način umorili 31-letno mamico Pepco Vodnik in njene tri dve do pet let stare otroke iz Gorenjega Mokronoga. Način njihovega umora je bil tako nehuman, da je dolgo odmeval po celotni regiji. Kot so pisali med vojno, je takrat prihajalo do velikega števila pobojev mater s strani komunistov, kar pomeni, da za dosego svojega revolucionarnega cilja niso delali nobenih razlik in niso prizanašali niti ženskam niti otrokom.
“Podivjani rokovnjači”, kot so takrat imenovali slovenske partizane, so po Vodnikovo Pepco prišli v noči iz nedelje na ponedeljek, in sicer zato, ker je obiskovala svojega moža, ki je od doma pobegnil v legijo na Rakovniku. Da bi se maščevali, so jo odpeljali do Grandaha pri Čelevcu pri Šmarjeti. Tam so jo imeli zaprto do naslednje dne, nakar se je začelo zasliševanje. Kakor je takrat povedala priča, imenovana Rifeljnova žena, ki so jo istočasno odpeljali, a izpustili, so Pepco gnali v gozd pri Klevevžu. Tam naj bi po pripovedovanju mnogih na kolenih zaman prosila, naj jo pustijo do njenih otrok.
Udejanil se je znani rek, da je človek človeku zver. Pričelo se je zasliševanje, v katerem so pripadniki rdeče zvezde namesto zasliševalskih metod uporabili hladno orožje in kar z motiko pokončali celotno družinico – mamo s tremi otroki. Glede na način izvedbe umora se ne gre čuditi, da so si s tem dejanjem prislužili ime ‘rdeče zverine’. Pokojna Pepca je bila med drugim tudi dobra krščanska žena in mati, kar je verjetno še dodaten razlog za neverjetno kruto maščevanje partizanov.
C. Š.