Tanja Fajon ne želi obsoditi skrunitve spomenika v spomin civilnim žrtvam v Bazovici

Datum:

Kot smo že poročali, so neznani storilci oskrunili območje spomina na žrtve povojnih pobojev v Bazovici. Ob vhodu so v slovenščini zapisali “Trst je naš” in “Smrt fašizmu, svoboda narodom”. Do incidenta je prišlo v času pred italijanskim dnevom spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, ki ga praznujejo 10. februarja. Kot kaže, storilci pripadajo antifašistični skupini. Našo “antifašistično” vlado smo vprašali, ali bo dejanje obsodila. Odgovor je bil pričakovan. Ne bo. 

Na vlado smo sicer naslovili naslednje vprašanje: “Ali se je Vlada Republike Slovenije pripravljena opravičiti za mazaško akcijo na območju spomina na žrtve povojnih pobojev v Bazovici? Kot veste, se je pred vhodom nekaj dni nazaj pojavil napis “Trst je naš. Smrt fašizmu, svoboda narodu”. Kako komentirate izjavo italijanske premierke, da žalitev tamkajšnjih žrtev ne sme ostati nekaznovana?” 

Namesto odgovora smo dobili govor s tekmovanja za miss sveta

“V dneh, ko v Italiji in drugod potekajo spominski dogodki na žrtve fojb, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije ponovno opozarja na pomen celovitega spominjanja na tragična obdobja 20. stoletja in njegove žrtve. Spomin na pretresljive dogodke ne sme biti orodje v rokah katere koli politike ali ideologije,” so zapisali uradniki na Ministrstvu za zunanje zadeve RS in besede pripisali Tanji Fajon. Videti je, kot da bi radi nedavni dogodek predstavili kot nekakšno reklamno akcijo italijanske desnice.

Ministrica za zunanje zadeve se redno pojavlja na komemoracijah komunističnih revolucionarjev. (Foto: X profil Tanje Fajon)

“Za spoštljiv spomin, spravo in lepšo prihodnost dveh sosednjih držav in narodov nosimo skupno odgovornost, kakor je skupna tudi naša odgovornost za varovanje najvišjih vrednot združene Evrope,” naj bi povedala Fajonova. Sledila pa je tipična levičarska relativizacija komunističnih grozot.

Namesto da bi obsodili, s prstom kažejo na fašizem
“Ministrstvo zavrača interpretacije zgodovine, ki obujajo sovraštvo in strah ter pozabljajo na grozote fašističnega režima, ki jih je občutil slovenski narod. Slovenija vseskozi zagovarja strokovno obravnavo dogodkov iz preteklosti, kot jih prikazuje tudi skupno poročilo o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880–1956, ki so ga pripravili v okviru slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije in je dostopno javnosti. Verjamemo, da bi objava poročila tudi s strani Italije pozitivno vplivala na celovito razumevanje zgodovinskih dejstev,” pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Ni povsem jasno, kaj imajo nedavni dogodki oskrunitve spomenika nedolžnih žrtev fojb v Bazovici z “interpretacijo zgodovine” in s tem, da naj bi nekateri (kdo?!) pozabljali na grozote fašističnega režima. So te besede morda letele na predsednico Giorgio Meloni, ki jo je levičarski novinar Igor E. Bergant nekoč na nacionalki oznanil celo za “naslednico neofašistov?”

Dogodka sploh nočejo omeniti, zadovoljijo se že s tem, da na splošno, na šablonski način obsodijo vse oblike vandalizma in skrunitve spomenikov, in sicer takole: “Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zavrača tudi vse oblike vandalizma in skrunitve spomenikov na krajih spominjanja obeh narodov. Ti naj ostanejo za vedno kraji miru, tolažbe in skupnih stiskov rok.”

Zunanja ministrica Tanja Fajon (Foto: Bobo)

Na koncu ministrstvo odgovor zaključi z naslednjimi besedami:

“Naš potencial za preobrazbo boleče zgodovine v sožitje in sodelovanje je večji in močnejši, kot smo si upali verjeti, kar dokazuje projekt Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica, ki je pred nekaj dnevi odprl svoja vrata. Prepričani smo, da ta odraža resnična hotenja in skupne interese prebivalcev obmejnega območja, obeh narodov, njunih manjšin in dveh držav, zato si zasluži vso podporo, medsebojno spoštovanje in skupna prizadevanja za ohranitev njegove neprecenljive dediščine.”

Obisk predsednika republike Boruta Pahorja v Trstu. Prihod in polaganje vencev obeh predsednikov na spomenik bazoviških junakov.

Razen moraliziranja in relativističnih izjav torej nismo dočakali obsodbe oskrunitve spomenika nedolžnim žrtvam komunističnega nasilja. Treba je razumeti, zakaj je nismo. Socialni demokrati, med katere sodi ministrica za obrambo, pripadajo ravno “ponosnim naslednikom” taistih komunistov, ki so klali po slovenskem primorju (tako vsaj trdi njihov udarnik Marko Koprivc). Če obsodijo dejanje oskrunitve spomenika, s tem obsodijo tudi zločine svojih prednikov, tega pa seveda ne bodo naredili nikoli.

Dodatna vprašanja za MZZ
Ker se z bizarnim odgovorom ministrstva nismo zadovoljili, smo na njih naslovili dodatna vprašanja:

“Iz vašega odgovora v zvezi z oskrunitvijo spomenikov žrtev komunizma v Bazovici nismo razbrali, da bi vandalizem obsodili. Vztrajate na tem, da napadov ne obsojate?

Na konkretno vprašanje se sploh niste odzvali, še več, trdite, da ministrstvo zavrača interpretacije zgodovine, ki obujajo sovraštvo in strah ter pozabljajo na grozote fašističnega režima. Gre za hude obtožbe, ki so – milo rečeno – popolnoma neprimerne, v primeru ko gre za oskrunitev spomenika civilnim žrtvam komunizma, hkrati gre za trditve, da “se pozablja na grozote fašističnega režima”. Prosim, bodite specifični. Kdo “pozablja na grozote fašističnega režima”? Kdo “interpretira zgodovino tako, da obuja sovraštvo in strah”? Komu so namenjene te besede? Italijanski vladi? Predsednici Giorgi Meloni? Ali komu drugemu?”

So povzročitelji antifa aktivisti?

Kot smo poročali, so ob vhodu na območje spominskega obeležja neznanci zapisali številko 161, kar naj bi pomenilo črko AFA, ki je kratica za antifašistično skupino. Dogodek je obsodilo več italijanskih političnih osebnosti.

Bazovica (Foto: STA)

Ena od pomembnejših slovesnosti ob dnevu spomina vsakoletno poteka ravno na spominskem območju ob spomeniku žrtvam povojnih pobojev in breznu blizu Bazovice pri Trstu. V Italiji so za dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije razglasili 10. februar (na dan podpisa pariške mirovne pogodbe). Praznik je bil razglašen marca 2004, obeležujejo pa ga od leta 2005. Spominjajo se povojnih dogodkov, ko se je moralo italijansko prebivalstvo na tem območju odločiti, ali bo ostalo del Jugoslavije ali bo domače kraje zapustilo.

I. K.

 

 

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Deja vu: Kučan bi za novi (stari) obraz izbral kar Golobiča

Vse več je indicev, da se bližajo parlamentarne volitve,...

Asta Vrečko ni povsem prepričana, ali so že zgradili dva tisoč stanovanj

Žalostno je, da v koalicijski stranki Levica niti ne...

Trump in Putin sta zaključila s prvim pogovorom

Predsednika Rusije in ZDA Vladimir Putin in Donald Trump...

Vlada bi zdaj “urejala” oddajanja stanovanj

Po neusklajenem in kaotičnem vrhu koalicije je vlada napovedala...