Zunanja ministrica Tanja Fajon se te dni mudi na delovnem obisku v Republiki Uzbekistan, kjer jo spremlja gospodarska delegacija, in sicer predstavniki slovenskih podjetij. Prav tako bo obiskala Kirgizistan, kjer jo bodo sprejeli njen tamkajšnji kolega Ženbek Kulubajev, predsednik države Sadir Žaparov in vodja predsedniške administracije Akilbek Žaparov. Srečala se bo tudi z ministroma za gospodarstvo in energetiko Danijarom Amangeldijevom in Ibrajevom Talajbekom. Skratka, Tanja Fajon večinoma obiskuje azijske, afriške države, Balkan. Kaj se je zgodilo z “jedrno Evropo” in povrnitvi ugleda Sloveniji?
Tanja Fajon je še pred kratkim predstavila novo strategijo slovenske zunanje politike, ki bo Slovenijo vrnil v jedro Evropske unije. A z obiskovanjem Uzbekistana, Kirgizistana in krepitvi sodelovanja s tretjimi državami, da o koketiranju z Rusijo in krepitvi gospodarstva z agresorsko državo ne govorimo, se Slovenija oddaljuje od obljub zunanje ministrice.
Fajonova je podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Uzbekistanom
Z namenom krepitve gospodarskega sodelovanja z Uzbekistanom se je ministrica Fajon srečala s podpredsednikom vlade za investicije in ekonomske odnose s tujino Žamšidom Khodajevim, s katerim sta podpisala Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Uzbekistanom. “Odnosi med državama se razvijajo na številnih področjih. Pri gospodarstvu beležimo še poseben interes, kar potrjuje dejstvo, da je prav Uzbekistan naš največji zunanjetrgovinski partner v Srednji Aziji,” je ob tem dejala ministrica. “Spremlja me pomembna gospodarska delegacija predstavnikov dvanajstih slovenskih mednarodno uveljavljenih podjetij; nekatera že delujejo v Uzbekistanu, drugim bo sporazum pomagal odpreti vrata na ta perspektiven srednjeazijski trg. Veseli me, da smo danes s slovenskimi podjetji in uzbeškim podpredsednikom vlade identificirali konkretne korake. Našim podjetnikom smo na ta način olajšali vstop na uzbeški trg,” je povedala ministrica.
"Odločenost Uzbekistana 🇺🇿 & 🇸🇮 Slovenije, da okrepita gospodarsko sodelovanje, odraža tudi sklenitev Sporazuma o gospodarskem sodelovanju, ki sva ga s podpredsednikom vlade za investicije in ekonomske odnose s tujino Žamšidom Khodajevim
podpisala danes dopoldne. pic.twitter.com/vjq6CCI8GD— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) February 8, 2023
Obeta se krepitev političnega dialoga med državama
Fajonovo je sprejel tudi minister za zunanje zadeve Bahtijori Saidov. Zavzela sta se za krepitev političnega dialoga med državama ter izrazila interes za krepitev sodelovanja na dvostranskem in multilateralnem področju. “Prepričana sem, da bo okrepljen politični dialog prispeval k poglabljanju sodelovanja tudi na drugih področjih, kot sta znanost, šport in seveda odnosi med ljudmi. Uzbekistan je pomembna partnerica tudi za Evropsko unijo in močno prispeva k regionalnemu sodelovanju v Srednji Aziji,” je po srečanju s sogovornikom dejala ministrica.
Prav je, da ima zunanja ministrica dobre odnose z državami po svetu, a če bo opravljala bilateralna srečanja le z določenimi, ne bo dosegla obljubljenega. Od okoli 100 srečanj so bila le tri srečanja s predstavniki jedrnih držav. Kot smo že poročali, eno srečanje z zunanjo ministrico Francije Catherine Colonna in dve srečanji z zunanjo ministrico Nemčije Annaleno Baerbock. Če smo radodarni in k jedrnim državam (Franciji, Nemčiji in Italiji) prištejemo še Luksemburg, Avstrijo, Belgijo in Dansko, je bilo srečanj s predstavniki jedrnih držav nekoliko več. Štirikrat se je namreč srečala z avstrijskim zunanjim ministrom Alexandrom Schallenbergom, po enkrat z luksemburškim zunanjim ministrom Jeanom Asselbornom, belgijsko zunanjo ministrico Hadjo Lahib in danskim zunanjim ministrom Jeppejem Kofodom.
Stran od “jedrne” Evrope nas pelje tudi ekstremen porast izvoza v Rusijo po vojni. Nekatere države so po začetku vojne z veliko večjo hitrostjo zmanjševale blagovno menjavo z Rusijo, nekatere pa so jo še povečevale. Med državami, ki so trgovanje z Rusijo še povečale, je Slovenija. Ne samo to, po vojni je prišlo do ekstremnega povečanja uvoza iz Rusije.
Pred kratkim pa je Fajonova tudi izjavila, da “brez Rusije v Evropi ne bo stabilnosti” in “Rusija mora biti del razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi” ter “Takoj, ko bo mir dosežen, bo najpomembnejša stvar – … – obnovitev dialoga z Rusijo.” Anže Logar pravi, da je malo zunanjih ministrov, razen morda madžarskega, ki bi med rusko agresijo v Ukrajini javno dajal podobne izjave, zagotovo pa so takšna sporočila balzam za Putinove medije. Zato ni presenetljivo, da so Rusi ministričine besede hitro povzeli.