Tanja Starič pokleknila pred Golobom

Datum:

Predsednik vlade je včeraj gostoval v oddaji Odmevi, kjer je odgovarjal na vrsto izhodišč, ki mu jih je ponudila novinarka Tanja Starič. Obisk v oddaji je bil najverjetneje strateško planiran, zaradi napovedane investicije družbe Sandoz v Sloveniji, nato pa je sledilo njegovo pojasnjevanje preteklih političnih odločitev. V odgovorih predsednika vlade je bilo čez celotno oddajo zaslediti prevladujoči motiv, da državljani reform še ne moremo tako hitro pričakovati. Ko ga je novinarka vprašala o njegovih balkanskih poslih, je dejal, da je zadeva zanj zaključena, saj sta obtožbe obe ključni osebi, on sam in kosovski veleposlanik v Zagrebu, že zanikala. V oddaji premier sicer še prizna, kako se je “ujel v zanko”, spregovori o grožnjah o kolektivnem odstopu direktorjev zdravstvenih zavodov. 

Pričakovali bi, da bi glede na resnost obtožb moralo biti poslovanje GEN-I, v času, ko ga je vodil Robert Golob, ena bistvenih novinarskih tem v državi. A je bila degradirana na konec Odmevov. Novinarka premierja ni vprašala o nobeni podrobnosti sumljivih transakcij, temveč le, zakaj se ni udeležil oddaje Tarča, kjer je bilo o tem govora. Golob je odgovoril, da je že vse pojasnil in sta oba glavna akterja, on sam in kosovski veleposlanik v Zagrebu, že zanikala obtožbe in k temu nima dodati ničesar. V slogu celotnega intervjuja novinarka podvprašanj ni zastavila, le pristavila je, da bodo kolegi zgodbi zagotovo še sledili.

Imajo pa zato za dodati vsi ostali. Denimo vodja kriminalistov Dušan Mohorko, ki je dejal, da so razkrite transakcije med družbo GEN-I, njenimi podružnicami in podjetjem Martina Berishaja, ki mu je GEN-I izplačeval premije od prodaje elektrike. Bersihaj je v kosovskem parlamentu po drugi strani zatrdil, da je dobil premije za politično svetovanje. Več o tem lahko preberete v članku: Nekdanji vodja kriminalistov Mohorko: V ozadju nakazil Gen-I je kriminal. 

Kot že rečeno pa se je oddaja začela s promocijskim vložkom, vezanim na naložbo švicarskega Sandoza v Lendavi, v katerem novinarka predsednika vlade ni vprašala, koliko je njegova vlada sploh zaslužna za omenjeno napoved. Nato sta spregovorila o stanju javnih financ, o tem, kako se je “ujel v zanko”, grožnji direktorjev zdravstvenih zavodov, da bodo kolektivno odstopili, če se plačna nesorazmerja ne bodo uredila. Novinarka Tanja Starič se tudi tokrat ob vsem dogajanju v državi ni mogla izogniti kritiki prejšnje vlade, celoten prispevek pa je deloval kot nekakšen PR prispevek za predsednika vlade, v katerem je novinarski “watch dog”, kot si radi rečejo, premierju preprosto ponujala izhodišča za pojasnjevalne monologe – brez podvprašanj.

Slovenija kot učni peskovnik predsednika vlade
Predsednik vlade je v enem prvih odzivov na povišico v višini 600 evrov, ki jo je obljubil sodnikom, priznal, da se je “ujel v zanko”. Na vprašanje novinarke, ali torej priznava, da je bila najava povišice napaka, se je odzval, da sedaj ve, da morajo reforme v Sloveniji potekati sočasno. Medtem ko je sam iskal razloge za napako lastni dobrodušnosti in nerazumevanju ostalih deležnikov v državi, so politični komentatorji razloge za njegovo obljubljeno povišico iskali v veliko bolj perfidnih razlogih. V neki drugi zanki, v katero se je, vsaj tako je videti, ujel predsednik vlade. To je zanka balkanskih poslov, ko je bil še na čelu uprave GEN-I.

Foto: RTV

Glede javnofinančne vzdržnosti višanja plač v javnem sektorju je dejal, da te seveda stanejo, a da meni, da bodo te nosile rezultate v prihodnosti. Diametralno nasprotnega mnenja so seveda v zasebnem sektorju, kjer njegov že izvedeni davčni pogrom (zvišanje plač v javnem sektorju seveda nekdo mora financirati), še bolj pa prihajajoči, slikata temne obete.

Kar se tiče črpanja evropskih sredstev iz Sklada za odpornost predsednik vlade ni šel po poti njegovega finančnega ministra, ki odgovornost za neuspešnost vidi povsod drugje kot pri sebi. “Imeli smo zamik in ta zamik bomo morali nadoknaditi,” je dejal predsednik vlade.

Napovedi po kolektivnem odstopu ga ne ganejo
Grožnje direktorjev zavodov s kolektivnim odstopom se premierja niso dotaknile: “Ne verjamem, da bo kdo od njih odstopil,” nato pa navrgel svoje mnenje, da bi morali biti zdravstveni zavodi upravljani dobro in s strani dobrih managerjev, vendar da tega ne bomo mogli še tako hitro doseči, še najmanj pa do 1. aprila, ki so ga direktorji zavodov zastavili kot skrajni rok za zahtevane spremembe. Ko ga je novinarka vendarle vprašala, kdaj bo predstavljena vsebina napovedanih reform, saj mu državljani in politična opozicija očitajo, da vse poteka prepočasi, je odgovoril, da so obtožbe na račun počasnosti otročje.

Foto: RTV

Nato je nadaljeval, da se je priprava reform začela 15. januarja. Gre za argument, ki ga kritični državljani težko sprejmejo. Golobova vlada se namreč ni konstituirala 15. januarja, temveč 1. junija, pred približno osmimi meseci, a vmesnega časa ni porabila za prepotrebne reforme, temveč za politični boj z opozicijo. Spomnimo, začelo se je s kopičenjem imen zaposlenih v javnem sektorju v času vlade Janeza Janše, nadaljevalo s kadrovskim pogromom na ključnih mestih v represivnem aparatu, noveliranjem Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je izvajanje le-te de facto ukinil, poskusom politične uzurpacije javne radiotelevizije preko novele Zakona o RTV in širjenjem vladne ekipe, tako da ima Slovenija sedaj v svetovni konkurenci eno najštevilčnejših ministrskih ekip. Predsednik vlade se reform sedaj loteva, ko mu teče voda v grlo, saj tudi njemu naklonjeni volivci in strukturne skupine preprosto izgubljajo živce. Njihove težave je predsednik vlade komentiral: “To je sestavni del življenja, to je tako kot pri otrocih doma.” 

Ko ga je novinarka vprašala, kako je s pokojninsko reformo, je predsednik vlade odgovoril: “Upam, da se vam tudi tukaj ne mudi […], nič ne gre čez noč.” V PR zasuku večera, novinarka Tanja Starič predsednika vlade ni opomnila, da so bile volitve pred skoraj enim letom, temveč ga je celo pohvalila, da so si zadali izredno kratke roke. Tako predsednik vlade kot novinarka sta se nato strinjala, da imamo za reforme še dovolj časa.

Ko padejo maske
V zadnjem delu oddaje, v katerem je novinarka skupaj s predsednikom vlade odprla temo interpelacije, ki jo je prejšnji teden vložila opozicijska SDS, se je Golob začel zahvaljevati delu kolektiva RTV, ki nestrpno pričakuje uveljavitev novele Zakona o RTV (katere izvajanje je moralo zadržati Ustavno sodišče op. a.). Ta trenutek oddaje je tako postal še posebej značilen za slovensko medijsko-politično sprego.

Temeljni instrument opozicije, to je interpelacija, je predsednik vlade označil kot norčevanje in navedel, da vlada skuša reševati resnične probleme ljudi, kot je denimo draginja. Novinarka ga nato ni soočila z dejstvom, da se je v času njegovega mandata draginja izrazito povečala in da vlada v preteklih 8 mesecih ni naredila praktično ničesar, da bi jo zajezila. Raje je preusmerila debato in predsednika vlade vprašala o iskanju nacionalnega soglasja za prihajajoče reforme. Predsednik vlade na eksplicitno vprašanje, ali bo k podpori pozval opozicijo, ni odgovoril, temveč se je le bizarno namuzal, kakor da bi pozabil, da je na nacionalni televiziji.

Na vprašanje o kopneči podpori njegovih lastnih volivcev je prav tako odgovoril, da ga ne skrbi in da so ljudje pač pričakovali hitre spremembe, tudi on, ki pa jih ne bo mogel izvesti. “Ko prideš na vlado, hitro ugotoviš, da se marsikaj da narediti, hitro pa bolj malo,” je odgovoril Golob. Nato ga je novinarka vprašala o zahtevah upokojencev, jih še pred tem označila za “velike”, nato pa predsedniku vlade prepustila besedo. Ta je odgovoril, da je vlada izvedla uskladitev pokojnin, zahteve upokojencev na protestih pa označil za nerealne.

Gal Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Jelinčič: Maljevac, strokovnjak za lizanje riti, pripravlja nov priročnik

"Govori se, da na levi strani političnega prostora gospod...

[Fotogalerija] Prešerno vzdušje na srečanju podpornikov SDS v Bovcu

S sobotnim tradicionalnim srečanjem odborov stranke SDS v Bovcu...