Nanotehnološki dnevi so največji dogodki na področju nanotehnologije in sorodnih ved pri nas. Dogodkov se drži slogan “srečanja s prihodnostjo”, na njih pa vrhunski strokovnjaki z inštitutov, fakultet in univerz predstavijo nove tehnologije, ki so vedno bolj fokusirane tudi v aplikativnost v industriji, gospodarstvu, medicini, energetiki ter na vojaških, vesoljskih in drugih področjih. Nanotehnološki dnevi so tudi priložnost za srečanje gospodarstva in znanosti.
Letos so na Gospodarskem razstavišču potekali že 12. nanotehnološki dnevi, ki jih je organiziral član Sveta za znanost in tehnologijo RS Janez Škrlec. Osrednja tema je bila povezanost nanotehnologije z bioniko ter razvoj bionskih rok naslednje generacije. Nove bionske roke bodo bistveno zanesljivejše, uporabnejše, sofisticirane ter izdelane iz novih, človeškemu organizmu in okolju bolj prijaznih materialov, vedno bolj pa bodo tudi podobne pravim človeškim rokam. Težave dosedanjih bionskih rok so se kazale v preveliki obrabljenosti, premajhni zanesljivosti in sila omejenih gibalnih lastnostih ter občutljivosti na različne dejavnike.
Bionska roka nadomestila biološko
Strokovnjaki so predstavili konkreten primer odstranitve biološke roke štirim pacientom, ki so jih nadomestili z bionsko, in opisali posledice omenjene zamenjave po operaciji v običajnem življenju ter trende razvoja na tem področju v prihodnje. Prav tako so prikazali izzive, ki čakajo na področju komunikacije možgani-stroj, nanotehnološki stik bioloških in tehnoloških sistemov ter prednosti razvoja možganskih vsadkov tako v smeri diagnostike kot rehabilitacije po poškodbah in boleznih.
Direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič je na nanotehnološkem dnevu izrazil razočaranje nad (ne)sodelovanjem znanosti in gospodarstva v Sloveniji. Opozoril je, da na tem področju ni sistemskih ukrepov in da je za ta namen predvidenega premalo denarja. Izrazil je željo, da bi v Sloveniji prepoznali in spodbujali talente, znanje in ustvarjalnost. “Mladim moramo vzpostaviti pogoje, da bodo lahko uveljavili talente, ideje in projekte v korist Slovenije ter Evrope in družbe na sploh ter da se bodo lahko obenem veselili svojih rezultatov.”
Gre za revolucijo, ki bo prinesla razcvet
Nanotehnološki dan je tako ponudil tudi odgovore o vlogi sintezne biologije danes in jutri ter njen pomen za človeštvo in še zlasti za medicino ter posredno za zdravje. Prikazali so tudi razvoj nanostruktur po želji, način prenosa zgledov iz narave v tehnologijo ter inženirske principe za sintezno biologijo in drugo. Če izhajamo iz predpostavke, da bo prav sintezna biologija prinesla novo tehnološko revolucijo, je seznanitev s tovrstnimi področji, ki bodo dosegli največji razcvet, izjemno pomembna in zanimiva.
Nanotehnologija uporabna tudi v industriji
Zaradi vse pogostejših zahtev sodobne industrije, še zlasti avtomobilske, iščejo raziskovalci nove izzive za uporabo nanotehnologije tako v materialih kot v procesih obdelave materialov. Eno od pomembnih področji je tudi razvoj in izdelava nanostrukturiranih trdih zaščitnih prevlek za obdelovalna orodja v industriji. Vse večji so izzivi po zagotavljanju boljših lastnosti, večje vzdržljivosti, boljše prilagodljivosti in po cenovni dostopnosti. Razvoj nanotehnologije se danes aplicira na številna pomembna področja. Eno od njih je tudi področje energetike, natančneje shranjevanja toplote.
Na nanotehnološkem dnevu so bili predstavljeni principi shranjevanja toplote v nanoporoznih materialih ter načini za optimizacijo materialov za izboljšanje gostote shranjevanja in zmogljivosti hranilnikov. V slovenskem prostoru je Kemijski inštitut v Ljubljani edini, ki razvija materiale za shranjevanje toplote v nanoporoznih materialih za koncept sezonskega shranjevanja toplote.
M. P.