Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je danes zahtevala sklic seje odbora za delo, družino in socialne zadeve zaradi nepreglednosti in kompleksnosti sistema minimalnih plač, pri katerem večkrat prihaja do kršitev pravic iz dela. Poslanska skupina SDS tako predlaga razpravo o morebitni uvedbi minimalne urne postavke, ki bi lahko za zaposlene pomenila preglednejše in pravičnejše plačevanje ter tudi nagrajevanje za opravljeno delo.
Kar 22 od 28 držav članic EU ima, podobno kot Slovenija, zakonsko določeno višino minimalne plače. Preostalih šest držav članic, to so Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska, višino minimalne plače rešujejo s sporazumi o kolektivnih pogajanjih med delodajalci, delavci in sindikati.
Evropska poslanka Romana Tomc kot članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v Evropskem parlamentu komentira: “Plača, tudi minimalna, je plačilo za delo, in ne socialni transfer. Zagotavljala naj bi dostojno plačilo, vendar je treba upoštevati tudi druge faktorje, kot sta produktivnost in gospodarska rast. Neprimerna plačna politika na eni strani in zgrešena socialna politika na drugi sta pripeljali do tega, da so razmerja med plačami popolnoma porušena. Izhodiščne plače v kolektivnih pogodbah so določene nižje od minimalne, socialni transferji pa so v primerjavi s plačami previsoki, kar vodi v zaposlitveno past.”
Določanje minimalne plače z oblastnimi dekreti je škodljivo
V kar sedmih državah članicah EU so bile minimalne mesečne plače višje od 1.400 evrov mesečno. V Veliki Britaniji je minimalna mesečna plača 1.401 evrov, v Nemčiji in Franciji 1.498 evrov, v Belgiji 1.563 evrov, na Nizozemskem 1.578 evrov, na Irskem 1.614 evrov in v Luksemburgu 1.999 evrov mesečno. V vzhodni Evropi, predvsem v državah nekdanjega komunističnega sistema, je zgodba povsem drugačna. Najnižjo plačo je imela na začetku letošnjega leta Bolgarija, kjer je bila minimalna bruto plača 261 evrov. Poleg Slovenije, v kateri minimalna plača znaša 843 evrov, se v isto skupino uvrščajo še Portugalska (677 evrov), Grčija (684 evrov), Malta (748 evrov) in Španija (859 evrov). Slabše minimalne plače prejemajo še v Litvi, Romuniji, Latviji, Estoniji, Poljski, na Madžarskem, Hrvaškem, Češkem in Slovaškem.
“Zelo pomembno je, da je višina minimalne plače določena v dogovoru med sindikati, delodajalci in vlado. Določanje minimalne plače z enostranskimi potezami, tako rekoč z dekretom, je škodljivo. Prepričana sem, da dobri delodajalci, posebej v času, v kakršnem smo danes, ko je potreb po zaposlenih veliko, izplačujejo višje plače od minimalnih,” opozarja Romana Tomc.
Raje se vprašajmo, zakaj plače niso višje
Za države članice EU velja, da minimalno plačo v večji meri prejemajo mladi, ženske, slabše izobraženi, delavci, ki dela ne opravljajo poln delovni čas, ter pogodbeni delavci. “Minimalna plača mora biti le skrajna varovalka. Sedanja ureditev v Sloveniji dopušča izigravanje, saj je opredelitev, kaj se šteje v minimalno plačo, pomanjkljiva. To bi morali nujno spremeniti. Možnost, da bi se določila minimalna urna postavka namesto mesečne minimalne plače, je eden izmed načinov, kako postaviti bolj jasna pravila. Ob licitiranju o tem, koliko naj znaša minimalna plača, pa pozabljamo na temeljni problem, ki ni v tem, ali bomo minimalno plačo povišali za 10 ali za 50 evrov, ampak kje so vzroki za to, da je v Sloveniji minimalna plača tako nizka. Vprašati bi se morali, kaj storiti, da bi bila višja,” je zaključila evropska poslanka Romana Tomc.
C. Š.