Nekdanji predsednik vlade in kasneje predsednik republike Janez Drnovšek ni bil tak svetnik, kot ga danes, 10 let po njegovi smrti, skušajo prikazati njegovi (strankarski) življenjski sopotniki. Če odmislimo njegovo umazano vlogo v aferi Depala vas (1994) in politično korupcijo v primeru poslanca Cirila Pucka (1996), je v njegovi karieri še veliko temnejši madež – neposredna odgovornost za genocid na Balkanu. Svoje vloge namreč do smrti ni nikoli dobro pojasnil.
Leta 1992, ko je Janez Drnovšek po rušenju Demosove vlade prvič postal ministrski predsednik, je Vitomir Gros, predsednik Liberalne stranke, razkril strogo zaupni dokument, ki je bil uradna in pravna podlaga za kasnejši genocid na Balkanu. Bil je to tajni Uradni list SFRJ (Službeni list SFRJ), izdan v petek, 28. julija 1989, v njem pa so bile “Smernice za eliminisanje vanrednih prilika” (Smernice za preprečevanje izrednih razmer). Ravno ta dokument je kasneje dal Slobodanu Miloševiću pravno podlago za ustanavljanje koncentracijskih taborišč v Bosni in Hercegovini ter genocid nad Bošnjaki.
Podpiral je izjave in grožnje Miloševića
Tako so poročali mediji (Delo, 14. avgust 1992): “Po trditvah liberalcev, katerih stališča je predstavil njihov tajnik Danijel Malenšek, naj slovenski ministrski predsednik v času svojega predsedovanja nekdanji SFRJ ne bi bil podpisal samo omenjene odredbe iz leta 1989, ampak tudi poskrbel za njeno izpolnjevanje in sicer s tem, ko je kot vrhovni poveljnik JLA poslal vojaške enote na Kosovo, ki so v očeh svetovne javnosti zatrle vsako obliko demokracije.”
Malenšek je za medije izjavil: “Gospod Drnovšek sam se je v skladu s takšnim ravnanjem demonstrativno udeležil skupaj z gospodom Miloševićem proslave na Gazemestanu in s svojo navzočnostjo objektivno podpiral izjave in grožnje gospoda Miloševića na tem shodu.”
Več si lahko preberete TUKAJ.