Imate dovolj tega, da morate v javnosti paziti, kaj lahko govorite, kakšne ideale lahko podpirate in na kakšen način lahko razmišljate? Vam je dovolj brisanja zgodovine in kulture na javnih mestih zaradi ponorele politične korektnosti? Potem je naslednjih deset napotkov namenjenih prav vam.
V obličju pogroma konservativnih prepričanj v javnosti in brisanja kulture ter zgodovine na javnih mestih v nekaterih zahodnih družbah, se pojavlja vprašanje, na kakšen način se je smiselno zoperstaviti trendom, ki jih v družbi uvaja politična korektnost, da bi lahko ostali to kar smo in se nam ne bi bilo treba spreminjati zaradi nekih zunanjih zahtev, družbenih in kulturnih norm, na katere v resnici ne pristajamo. V nadaljevanju navajamo, kaj je ob tem pomembno. Kot prvo se je potrebno zavedati, da nam popuščanje tistim, ki nas želijo omejiti, dolgoročno škoduje. Izguba samega sebe je najhujša stvar, ki bi nam jo lahko odvzeli, zato se ji ne odpovedujmo za nič na svetu. Ob tem si je smiselno večkrat ozavestiti sledečo resnico: “Svoboden sem,” poroča New York Post.
Drugo pomembno pravilo v boju proti politični korektnosti pa je, da smo pošteni, in da nikdar o sebi ali drugih ne rečemo nečesa, kar ni res. Ob tem je potrebno povsem zavrniti poskuse, da bi neko družbeno prepričanje koloniziralo naš um. Tretje pravilo pa prisega na držanje se lastnih načel. Če ste spodobna oseba, veste, da je izdajanje prijateljev napačno. In če prijatelj ali kolega stori nekaj, s čimer se ne strinjate, mu napišite osebno sporočilo. Četrto pravilo pa nas nagovarja, da bodimo zgled svojim otrokom in lokalni skupnosti. To pomeni biti pogumen, kar je vsekakor lahko izredno težko. Peto pravilo pa pravi, da če vam nekaj ni všeč, potem to pustite in se umaknite. Tu bi lahko navedli na primer predavanje na fakulteti ali pa službo ali kaj drugega.
V življenju pridejo trenutki, ko je preprosto treba oditi in stvari narediti drugače, po svoje. Mnogokrat si želimo stvari spremeniti znotraj nekega sistema. Velikokrat so spremembe mogoče, pridejo pa tudi situacije, ko se je potrebno takšnemu razmišljanju, zaradi zdravorazumskih razlogov, odreči. Šesto pravilo pa nas nagovarja, da postanemo bolj samostojni. Če imate priložnost, da se v življenju naučite določene veščine, na primer vrtanja z vrtalnikom, ali pa streljanja s pištolo to tudi storite. Pomembno je, da se v čim manjši meri zanašate na druge. Podobno je na spletu. Treba se je zavedati, da spletne platforme niso nevtralne, kar potrjuje primer ukinitve Parlerja. Splet ni 100-odstotno nevtralno orodje, zato se ni smiselno zanašati samo nanj. To je dobra stvar, saj nam daje občutek večje kompetentnosti in moči.
Je vaš prijatelj sposoben povedati resnico, četudi je zanj boleča?
Sedmo pravilo pa govori o tem, da je se je potrebno v življenju osredotočiti na to kar je bistveno. Na primer vpisati svoje otroke v elitno šolo ni najpomembnejše v življenju. Je pa zagotovo mnogo bolj pomembno, da jih varujemo. Pomembno je delati prave stvari, govoriti resnico itd. Osmo pravilo pa govori o tem, da je dobro imeti prijatelje, ki razmišljajo na podoben način. Ali so spodobni povedati resnico, četudi je zanje boleča? Znajo požreti nekaj humorja na svoj račun ne glede na okoliščine? Takšni ljudje so prava redkost, in če jih najdete, ste srečneži. Deveto pravilo pravi, da je potrebno zaupati le svojim lastnim očem in ušesom. Pomembno se je zanašati na informacije iz prve roke, od ljudi, ki jim zaupate, ne pa na medijsko propagando, senzacije. Zadnja deseta točka pa pravi, da uporabimo svoj kapital za gradnjo izvirnih, zanimivih in generativnih stvari. V tem trenutku. Zavedati se je potrebno, da imamo možnost ustvarjati nove stvari. Četudi nimamo finančnega kapitala za to, imamo morda na voljo socialni ali politični kapital, ali pa smo sposobni nekaj fizično narediti z lastnimi rokami.
Domen Mezeg