Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu imela še zadnjič v tem mandatu govor o stanju v Evropski uniji. Tema govora naj bi bile podpora Ukrajini in širitev Unije ter boj proti podnebnim spremembam. “Intenzivnost, s katero je Evropska komisija promovirala govor predsednice Ursule von der Leyen, je krepil pričakovanja, da bo v letošnjem govoru o stanju v Uniji povedala nekaj novega in ključnega za našo prihodnost. To se ni zgodilo,” pa je govor komentirala evropska poslanka Romana Tomc.
Smo na pragu gospodarskega ohlajanja z visoko inflacijo, še vedno trajajočo vojno v Ukrajini, pretirano odvisni od kitajskih in ostalih strateških surovin, s čedalje večjim pritiskom ilegalnih migracij, izjemno neugodno demografsko sliko in pod pritiskom zelenih obljub, katerih stranske posledice nepremišljenih in previsoko postavljenih ciljev se vračajo kot bumerang. Kmet je skorajda postal sovražnik, vladavino prava in svobodo medijev branijo selektivno. Bruseljska birokracija se je razbohotila prek vseh meja, uradniki dobivajo vse večjo moč, pri vodenju Komisije in posameznih resorjev je čutiti šibkost. V zunanji politiki Evropska unija nima velike teže, deset let ali več se že pogovarjamo o širitvi, je dejala Romana Tomc.
Meni, da je Evropska unija vedno bolj razdeljena in da se ob pomembnih vprašanjih ne more poenotiti. Pretirano izpostavljanje enotnosti in uspešnosti bolj kaže na to, kaj si predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen želi, kot to, kakšno je dejansko stanje. Leto dni pred koncem mandata, ko bi bilo treba vložiti največ napora v dokončanje dela, so komisijo zapustili trije komisarji, od tega dva podpredsednika. Seveda je Evropska komisija opravila tudi veliko koristnega dela, vendar nas bolj kot poročilo o delu glede na stanje v Uniji zanimajo usmeritve in prihodnje rešitve.
Tomčeva pravi, da državljane predvsem skrbi, kako bodo živeli, ali bodo imeli dostojne plače, dostop do zdravnika, oskrbo na stara leta in ali bodo varni. Predsednica von der Leyen na nobenega od ključnih vprašanj ni dala odgovora, ki bi vlival zaupanje, da ima Komisija stvari pod kontrolo. Zato je bil letošnji govor precejšnje razočaranje, ki ga tudi intenzivna promocijska akcija in dobro premišljen nastop ne morejo prekriti.
1. Kako bo izgledala naslednja faza zelenega prehoda, ob tem ko se vse bolj jasno kaže, da so bile ambicije in cilji Evropske komisije na tem področju nerealni in da bo kolateralna škoda za evropsko gospodarstvo in ljudi velika.
2. Kako zagotoviti suverenost Evropske unije na področju energetike, prehrane in strateško pomembnih surovin, ki smo jo z dosedanjimi politikami zapravili in pahnili Evropo v odvisnost od globalnega trga. Povezano s tem, kako krepiti evropsko gospodarstvo in industrijo, ki vse bolj tone v recesijo.
3. Kako zaustaviti ilegalne migracije, če je pogled na to med državami diametralno nasproten. Pet zamujenih let in nesposobnost sprejema sprejemljive azilne politike ob dejstvu, da številke ilegalnih prihodov v EU rastejo, je velik fiasko.
4. Kako zaustaviti demografsko izumiranje Evropske unije in selitev možganov znotraj Evropske unije, ki povzroča čedalje večje razlike med državami in prazna, nenaseljena območja.
5. In nenazadnje, kako spremeniti elitističen pristop od realnosti odtujenih evropskih uradnikov, ki so pogosto pod vplivom lobistov iz različnih organizacij, da bodo predlagali boljše in vzdržne rešitve, ki bodo krepile Evropsko unijo, naše vrednote in kulturo. Medtem ko ponujajo hrano iz črvov in čričkov, delajo vse za uničenje evropskih kmetij.
Anita Gužvič