“Meni je ARRS v zadnjih 10 letih financiral 2 projekta (kljub več kot 10 prijavam), v enem sem bil vodja, reference pa imam še vedno dvakrat boljše od tistih, ki so pokasirali osemnajst projektov. Ampak v Sloveniji ne štejejo dosežki ampak samo, kdo si,” je opozoril, na politično delovanje Agencije za raziskovalno dejavnost, dr. Miro Haček, profesor na Fakulteti za družbene vede. V Agenciji je še vedno zelo pomembno, da pripadaš liniji tranzicijske levice, ki ima kljub menjavi vlade še vedno v svojih rokah vse vzvode za delitev proračunskih sredstev. Vendar, kot smo razkrili v članku je Bojan Tičar, ključna figura v rokah Rada Bohinca, “podjetnik”, ki lahko preživi le na račun slovenskih davkoplačevalcev.
Novinar Bojan Požar razkriva nove podrobnosti sumljivega delovanja Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V njih glavno vlogo igrata zakonca Tičar, v ozadju zgodbe se pojavlja tudi nekdanji minister v Drnovškovi vladi Rado Bohinc. A kot razkriva afera, v Sloveniji ni pomembno, koliko imaš referenc na področju znanstvenega delovanja, ampak je pomembno, da si politično in družbeno zvest silam bivšega režima. Vendar primer, ki ga navaja profesor Miro Haček ni prvi tak primer. V preteklosti smo že poročali, kako v ARRS niso hoteli dodeliti sredstev za raziskovalno delo priznanemu zdravstvenemu strokovnjaku dr. Marku Noču.
V osrčju afere sta se znašla zakonca Bojan Tičar in njegova žena Lidija Tičar Padar. Tako bi naj Lidija Tičar Padar, ki opravlja na ARSS delo piarovke, že več let skrbela, da so za razpisane projekte izbrali dela njenega moža Bojana Tičarja. Kot navaja Požareport, si lahko uspešnost projekta zagotoviš le z vključitvijo Tičarja v svoje raziskovalne projekte. Le-ta se ponavadi zaposli na projektu, Tičarjeva žena pa s svojim vplivom doseže, da se tisti projekt izbere. To pa je že dolgoletno znano dejstvo na pravniški-raziskovalni sceni.
Meni je ARRS v zadnjih 10 letih financiral 2 projekta (kljub več kot 10 prijavam), v enem sem bil vodja, reference pa imam še vedno dvakrat boljše od tistih, ki so pokasirali osemnajst projektov. Ampak v Sloveniji ne štejejo dosežki, ampak samo kdo si. https://t.co/3MvxdGlXIY
— Miro Haček (@MHacek) September 28, 2020
Bojan Tičar je lastnik podjetja Antibo, ki je zelo odvisno od tujih virov financiranja
Miro Haček in Marko Noč pa nista edini žrtvi ARSS, ki skrbi za svoj elitni krog izbranih raziskovalcev. Bojan Tičar ni omembe vredna referenca med pravnimi profesorji v Sloveniji. A ne glede na svojo povprečno akademsko kariero ga to ne zaustavi, da bi služil lepe denarce na račun slovenskih davkoplačevalcev. Med drugim je zanimivo tudi to, da je bil, ne glede na nujne reference, izbran za 18 projektov. Medtem ko je bil, na primer, mednarodno največkrat citirani pravnik dr. Matej Avbelj izbran le pri štirih ali petih projektih. Enako izkušnjo ima Miro Haček, ki je bil kljub nekajkrat boljšim referencam od Tičarjevih, izbran le dvakrat v zadnjih desetih letih.
Zaradi omenjenih podatkov smo preverili poslovno žilico Bojana Tičarja na svetovnem spletu. Od 19. julija 2017 do 19. avgusta 2017, je imel status samostojnega podjetnika. Vendar kot kažejo javnosti dostopni podatki, se Tičar ne znajde dobro v podjetniških vodah. Dne 29. aprila 2017 je postal stoodstotni lastnik podjetja ANTIBO podjetja za razvoj, proizvodnjo in trgovino d.o.o. iz Brežic. Po podatkih sodeč, gre za družinsko podjetje Tičarjev, ki deluje od leta 1991, a jo je konec aprila dokončno lastniško prevzel Tičar.
Subjekt v svoji celotni zgodovini ni imel blokiranih transakcijskih računov. Relativno pomanjkanje lastnih virov ima za posledico dokaj visoko stopnjo odvisnosti poslovanja od tujih virov financiranja. Kreditna izpostavljenost je, zaradi relativne višine terjatev glede na ustvarjene prihodke, zelo visoka. Posledica relativno nizkega izida iz poslovanja je podpovprečna stopnja donosnosti sredstev. Ustvarjen promet je neprimerno nizek glede na vložena sredstva. Nizka višina letnih prihodkov nakazuje na izpostavljenost subjekta tveganjem zaradi sprememb v njegovem poslovnem okolju.
Rada Bohinca in Bojana Tičarja povezuje lastniška povezanost v Slovenskem raziskovalnem inštitutu za management, Bohinc pa je bil vodja dveh projektov, v katerih je bil soavtor tudi Tičar
Tičar pa se pojavlja še v hobotniškem lastništvu v Slovenskem raziskovalnem inštitutu za management. V njem s svojim deležem nastopi tudi Rado Bohinc. Prav tukaj izvira dolgoletno poznanstvo z bivšim dekanom Fakultete za družbene vede. Le-ta pa se zavzema in lobira, da bi bodoča direktorica ARSS postala nihče drug kot Tičarjeva žena Lidija Tičar Padar. Razkrilo se je, da je vsaj v dveh izbranih projektih bil soudeležen tudi Bohinc.
Prvi projekt se je imenoval Pravno-ekonomski vidiki korporacijskega upravljanja v javnem in zasebnem sektorju kot orodja za premagovaje gospodarske krize, kjer je Bohinc naveden kot vodja projekta. Le-ta je potekal od prvega julija 2011 do tridesetega junija 2014.
Kot vodja je Bohinc nastopil tudi od 1. julija 2007 do 30. junija 2010, in sicer v projektu Pravni vidiki ter informacijsko-tehnološka podpora procesov demokratizacije upravljanja oseb javnega in zasebnega prava in industrijskih odnosov. To pa so tudi vzroki, da bi Bohinc preko svojih povezav na ARSS dosegel, da bi piarovka zasedla direktorski položaj. S tem bi se nadaljevalo nemoteno financiranje akademikov blizu tranzicijske levice.
Zdravstveni strokovnjak dr. Marko Noč kljub vrhunskim mednarodnim referencam obupal nad zahrbtnim odnosom ARRS do njegovega dolgoletnega raziskovalnega dela
V preteklosti je odmevala afera ARSS, ko so zavrnili financiranje dolgotrajnega projekta dr. Marka Noča. Priznani slovenski strokovnjak je v odmevni kolumni Pametnemu dovolj ali ARRS drugič med drugim navedel, da se je sprijaznil z dejstvom, da kljub 120 raziskovalnim člankom v najpomembnejši mednarodni medicinski zbirki PubMed z več kot 6.500 citati, Hi-indeksom 34 (1991-2019), več kot 200 vabljenimi mednarodnimi predavanji ni zadostovalo, da bi ARRS nadaljeval financiranje Nočeve raziskovalne skupine.
“Spoznavam namreč, da se bo vedno našel kak razlog, zakaj ne. In “zaloga” ARRS je, v številnih nepreglednih in pogosto protislovnih pravilnikih, neizčrpna. Z razlogi za tak odnos ARRS do mene oziroma naše raziskovalne skupine se ne obremenjujem več. Vem pa, da nisem ponovno pripravljen žrtvovati dragocenega časa za neplodne in občasno žaljive in ponižujoče sestanke z ARRS, medijske nastope,” je zapisal dr. Marko Noč. Še en dokaz več, če si naš, ti je dovoljeno vse.
Luka Perš