Uvedba Trumpovih novih “vzajemnih” carin je močno pretresla svetovno gospodarstvo. Bruselj se pogaja z Washingtonom. Evropska komisija se je ostro odzvala na sicer pričakovano Trumpovo potezo. Borze so se obarvale rdeče. Nove carine pomenijo tudi dodaten pritisk na slovenska podjetja.
Ameriški predsednik Donald Trump je že v času svoje predvolilne kampanje trdil, da Združene države Amerike partnerji ropajo preko carin na uvoženo blago. Že sredi marca letos so tako ZDA uvedle dodatne carine na uvoz jekla in aluminija, v začetku aprila pa je Trump uvedel še dodatne carine na uvoz avtomobilov in vzajemne carine na uvoz blaga z vsega sveta. Preden je podpisal izvršni ukaz o novih carinah, je dejal, da gre za začetek ameriške gospodarske neodvisnosti in “dan osvoboditve”.
Evropsko unijo je obtožil, da “odira ZDA”, in dejal, da bodo sedaj ZDA začele zaračunavati Evropi, kot naj bi Evropa že zaračunavala ZDA. Za medije je povedal, da gre za “zgodovinski izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin za države po vsem svetu”. Dodal je: “Kar one počnejo nam, bomo mi storili njim.” Po novem bo uvoz izdelkov iz območja Evropske unije obdavčen po 20-odstotni tarifi. Prav tako začenja veljati tudi dodatni 25-odstotni davek na uvoz vseh tujih avtomobilov. Razen Norveške, ki bo carinjena po 15-odstotni tarifi, se druge evropske države, ki niso del Evropske unije, soočajo s še višjimi “vzajemnimi carinami”. Za uvoz iz Severne Makedonije, BiH in Srbije bodo po novem veljale carine v višini 33, 35 in 37 odstotkov. Za uvoz iz Liechensteina bodo veljale carine v višini 37 odstotkov, za Švico pa 31 odstotkov. V tej višini bo carinjen tudi uvoz iz Moldavije. Za Združeno kraljestvo pa bodo veljale 10-odstotne carine.
Prve posledice in odzivi Bruslja
Trumpove nove carine so takoj močno razburkale mednarodno gospodarstvo. V ponedeljek, ko so se sestali finančni ministri držav članic Evropske unije, da bi razpravljali o posledicah in nadaljnjih korakih v luči teh sprememb, so bile borze ob odprtju obarvane rdeče. V Nemčiji je borzni indeks Dax izgubil deset odstotkov. Na splošno so doživele delnice evropskih bank in obrambnih podjetij največje padce. Delnice nemškega proizvajalca tankov Rheinmetall so se znižale za slabih 24 odstotkov, vrednost delnic britanskega prestižnega avtomobilskega podjetja Rolls-Royce pa se je znižala za 12 odstotkov. Kar se tiče bank, so delnice mednarodne banke s sedežem v Londonu Barclays padle za osem odstotkov, delnice banke NatWest pa za sedem odstotkov. V Nemčiji sta približno deset odstotkov izgubili banki Commerzbank in Deutsche Bank. V Franciji je borzni indeks Cac 40 padel za sedem odstotkov, italijanski FTSE MIB pa za slabih šest odstotkov. Britanski indeks FTSE je prav tako padel za skoraj šest odstotkov. Tu je še splošni evropski indeks Stoxx 600, ki spremlja 600 največjih podjetij v Evropi in je v ponedeljek zjutraj padel za več kot šest odstotkov, kar je najnižja raven od decembra 2023. Evropska komisija je ob uvedbi novih carin sporočila, da se strukture carin razlikujejo med gospodarstvi in da so nekatere carine v EU višje od tistih v ZDA, a da so številne tudi nižje. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da Trumpova odločitev predstavlja velik udarec za svetovno gospodarstvo, ki bo imel “resne posledice za številne ljudi po svetu”. Prav tako je dejala, da če pogajanja ne bodo uspešna, bo Evropska komisija pripravila protiukrepe.
Odzivi nekaterih evropskih voditeljev
Kako pa so se na nove carine odzvali posamezni voditelji evropskih držav? Premierka sosednje Italije Giorgia Meloni, sicer Trumpova zaveznica, je njegovo odločitev označila za napačno, a je obenem pozvala k iskanju rešitve, s katero bi preprečili “trgovinsko vojno”. Madžarska pod vodstvom premierja Viktorja Orbána, prav tako ozka zaveznica Trumpovih ZDA, pa meni, da je za carine pravzaprav kriva Evropska unija. Njen zunanji minister Peter Szijjarto je pozval Bruselj, naj se zbere in zniža evropske carine za ameriško avtomobilsko industrijo ter se osredotoči na pogajanja. Szijjarto je ob tem opozoril, da trenutna situacija pomeni nov udarec za evropsko skupnost. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po drugi strani označil nove tarife za “brutalno in neutemeljeno odločitev”, ki bo imela močen vpliv na evropsko gospodarstvo – po njegovem mnenju naj bi oslabila tudi ameriško gospodarstvo in potrošnike. Ob tem je predstavnica francoske vlade Sophie Primas dejala, da je Francija pripravljena na trgovinsko vojno. Španski premier Pedro Sanchez je povedal, da je pripravljen še naprej biti predan “odprtemu svetu”, medtem ko je predsednik irske vlade Micheal Martin Trumpovo odločitev opisal kot zelo slabo, češ da ne bo koristila nikomur. Poljski premier Donald Tusk je nove carine označil za močan in neprijeten udarec. Podpredsednica ukrajinske vlade Yulia Svyrydenko pa je dejala, da si bo Ukrajina prizadevala za doseganje boljših pogojev z ZDA. Britanski premier Keir Starmer je rekel, da v trgovinski vojni ni zmagovalcev in da ta ni v njihovem nacionalnem interesu, zaradi česar si bodo na pogajanjih prizadevali za dogovor, ki bo okrepil britansko in ameriško gospodarstvo. Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck pa je dejal, da je Trump očitno pod pritiskom, kar se odraža v njegovih odločitvah.
Kako bodo nove carine vplivale na Slovenijo?
Dodatne carine na uvoz evropskih avtomobilov bi lahko precej močno prizadele tudi našo deželo, saj je slovenski avtomobilski grozd, ki predstavlja okoli 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, večinoma sestavljen iz dobaviteljev delov za večje avtomobilske znamke. To pomeni, da naj bi bilo kar 40 odstotkov domače avtomobilske industrije odvisne od nemškega trga, ki se je že pred uvedbo novih carin soočal s hudimi težavami in odpuščanji. Te težave bi upad prodaje na ameriškem trgu še dodatno povečal, kar bi imelo posledice v obliki zmanjšanja naročil za slovenske dobavitelje. Na nove carine se je odzvala tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki opozarja, da njihova uvedba predstavlja dodaten pritisk na cene slovenskih podjetij, ki delujejo kot podizvajalci večjih podjetij, kar pomeni, da so posredno vezana na ameriški trg. Pri OZS izpostavljajo, da bo lahko prišlo do odpuščanj: “Posledice so lahko tudi odpuščanja ali pa bodo podjetja iskala alternativne priložnosti oz. nove poslovne partnerje, ki so vezani na druge trge. Glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem soočala s težkimi razmerami in z odpuščanjem, bo to vsekakor dodaten udarec za panogo.” Podjetja se bodo skušala prilagoditi na Trumpove ukrepe tako, da bodo selila proizvodnjo v ZDA ali pa bodo iskala druge trge in partnerje. Najslabša strategija pa bi bila trgovinska vojna, svari OZS: “Glede odziva EU na carine pa menimo, da je trgovinska vojna vsekakor najslabša strategija. Vendarle upamo, da bi EU dosegla dogovor z ZDA in preprečila trgovinsko vojno.”
Andrej Sekulović