Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi nedavnimi potezami znova pretresel mednarodno skupnost. Nekdanji veleposlanik v ZDA in diplomat Tone Kajzer pravi, da nas geopolitično čaka turbulentno leto 2025. Kako se na te globalne premike odzivata EU in Slovenija in ali se bomo postavili na pravo stran zgodovine?
Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi nedavnimi potezami znova pretresel mednarodno skupnost, saj razkrivajo skrite interese globalnih elit. Od umika financiranja UNRWA in prekinitve sodelovanja z s Svetom Združenih narodov za človekove pravice do ukinitve do sedaj nedotakljive agencije USAID in izjave o prevzemu nadzora nad Gazo. Hkrati njegov interes za Grenlandijo in “trgovinska vojna” s Kanado, Mehiko in EU nakazujeta globlje premike v geopolitičnem razmerju sil. Kaj pomenijo ti koraki za svet in kako bodo vplivali na Evropsko unijo in Slovenijo, smo govorili z nekdanjim veleposlanikom v ZDA in diplomatom Tonetom Kajzerjem.
Trump je na novinarski konferenci po torkovem srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem dejal, da bodo ZDA prevzele Gazo, odstranile porušene zgradbe, vse nevarne neeksplodirane bombe in drugo orožje ter sprožile neverjeten gospodarski razvoj. Poudaril je, da so trenutno tam le še ruševine in da je pravzaprav sedaj tam zelo nevarno živeti. Mnogi so izjavo obsodili, češ da bi to izničilo možnost prihodnje “rešitve dveh držav”.
Rešitev dveh držav (Izrael, Palestina) je bila malo verjetna možnost
S prevzemom Kajzer pravi, da bi bila rešitev dveh držav morda še izvedljiva, ko se je Izrael umaknil iz Gaze leta 2006 in oblast prepustil Palestincem. “Po prevzemu oblasti s strani terorističnega Hamasa, ki je do neke mere orodje v rokah Teherana in se zavzema za izbris Izraela, se je rešitev dveh držav vedno bolj odmikala kot realna možnost, ki bi prinesla mir in stabilnost.”
Vsi dosedanji poskusi rešitve bližnjevzhodnega vprašanja so propadli
Trumpovo izjavo o Gazi je Kajzer pospremil z besedami, da se dogaja nepredstavljivo, ampak zelo logično. “Nova administracija ZDA je sprejela nekonvencionalno potezo, ki jo je malokdo pričakoval. Po mojem mnenju pa je bila logična, saj so vsi dosedanji poskusi rešitve bližnjevzhodnega vprašanja, vključno s sporazumom iz Osla, propadli. Če bi nadaljevali po dosedanji poti, po mojem mnenju ne bi prišli do rešitve za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu, ki jo bo ta odločitev najverjetneje tlakovala.”
Kaj to pomeni za Slovenijo, saj je priznala Palestino?
Priznanje Palestine je bilo po Kajzerjevem mnenju preuranjeno, saj niso izpolnjevali temeljnih pogojev za državnost. Sedaj se vse bolj kaže, da je bila to zgolj poteza za notranji PR v Sloveniji, saj skuša aktualna zunanja politika, namesto da bi postavila interese Slovenije na prvo mesto, “reševati” svet. “Pri tem pa vse bolj izgubljamo kredibilnost kot država članica EU in zaveznica NATO.”
Na Trumpovo izjavo o prevzemu in obnovi Gaze se je odzvala tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki jo je obsodila. Pravi, da izjave odsevajo resno ignoranco do zgodovine palestinskega ljudstva oziroma do regionalnih geopolitičnih dejstev.
Ukinitev agencije USAID
Na vrsto za reze je prišla tudi do zdaj nedotakljiva agencija USAID. Dosedanje informacije kažejo na sporna financiranja po celem svetu, davkoplačevalski denar je večinoma prišel v roke demokratov z različnimi agendami. Financirali so tudi medij BBC, Elon Musk je zapisal, da so financirali raziskave bioloških orožij, vključno s covidom-19, financirali so LGBT dogodke po svetu, v Evropi pa so spodbujali zakone o cenzuri.
USAID has been pushing censorship laws in Europe https://t.co/K6kakNABVv
— Elon Musk (@elonmusk) February 4, 2025
Kajzer meni, da ne bo prišlo do popolnega umika ZDA iz sistema ODA (uradna razvojna pomoč) v okviru OECD, ampak do preureditve razvojne pomoči, ki jo ZDA zagotavljajo, kar je dejansko povedal sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio. “Mnogi programi, kjer bodo oz. so ugotovljene neracionalnosti in odstopanja od prioritet zunanje politike ZDA, bodo ukinjeni. Veliko pa se jih bo tudi ohranilo. Gre za princip transparentnosti in odgovornosti do ameriških davkoplačevalcev, ki zagotavljajo denar iz davkov za ODA. Podoben pristop bi predlagal tudi za EU in za Slovenijo.”
Trump ukinja financiranje UNRWA in izstopa iz Sveta ZN za človekove pravice
Ena izmed zadnjih potez ameriškega predsednika je, da je podpisal izvršni ukaz o umiku Združenih držav iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice in o prekinitvi vseh nadaljnjih financiranj Agencije Združenih narodov za pomoč in delo palestinskim beguncem (UNRWA) in Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Izvršni ukaz prav tako zahteva celovito revizijo vseh dodatnih sredstev, ki jih ZDA namenjajo Združenim narodom. Poteza je bila po Kajzerjevih predvidevanjih pričakovana, sploh glede na dogajanja znotraj Sveta za človekove pravice. “Članice Sveta so postale države, ki ne delijo vrednot človekovih pravic in so izjemno problematične, kar se tiče kršitev. Svet pa nima vzvodov za ukrepanje in je s članstvom teh držav, ki lahko blokirajo obsodbe kršitev, dejansko omejen pri delovanju in izgublja smisel, zaradi katerega je nastal.”
Kaj to posledično pomeni za EU in za Slovenijo?
EU se bo morala opredeliti glede tega vprašanja in sprejeti odločitev glede na dejstva, ki so pred nami, pravi Kajzer. “To seveda velja tudi za Slovenijo, še posebej zdaj, v času nestalnega članstva v Varnostnem svetu OZN. Ne bodo dovolj lepe besede o tem, da želimo mir in učinkovit multilateralizem. Treba bo sprejeti odločitve. Pričakujem, da bomo pri tem tesneje sodelovali tako znotraj EU kot z ZDA.”
Spomnimo sicer, da je UNRWA organizacija, v okviru katere delujejo teroristi, zaradi česar so lani mnoge države zamrznile financiranje organizacije, Tanja Fajon pa je takrat naznanila, da ji bo Slovenija namenila dodaten milijon evrov pomoči (več – tukaj).
Grenlandije si želi tudi Kitajska
Trump je razburil tudi z izjavo, da želi nadzor nad Grenlandijo. Danska premierka Mette Frederiksen je pri tem dejala, da je Grenlandija del Kraljevine Danske in ni naprodaj. O tem je Kajzer dejal, da se pred našimi očmi dogaja “Real Politik” in da je ta zgodba le del procesa kulturno-civilizacijskega (tudi tehnološkega in v smislu standardov) “ločevanja” na svetovni ravni med Zahodom/ZDA ter Kitajsko in Rusijo. “Že dlje časa je jasno, da se zaradi klimatskih vplivov odpira polje Arktike kot območje, kjer bodo trčili interesi velikih sil. Kitajska se zaveda, da se na območju Grenlandije nahaja veliko dragocenih kovin in energentov ter da se odpirajo plovne poti, preko katerih bo mogoče vplivati na svetovno trgovino. Zato je preko nenaravnega zavezništva z Rusijo (t. i. “DragonBear” zavezništvo) vstopila na območje Arktike. Grenlandija pa je za ZDA in Zahod pomembna tudi iz geopolitično-varnostnih razlogov.”
V katero smer je v tem globalnem procesu obrnjena Slovenija?
Slovenija je vse od plebiscita in razglasitve samostojnosti kot tudi skozi članstvo v EU in NATO del Zahodnega sveta, ki temelji na demokraciji, ekonomski svobodi in spoštovanju pravic posameznika, pravi Kajzer. “Trenutno imamo resne težave, saj vidimo, da pospešeno izgubljamo kredibilnost. Vsi mednarodni indeksi, ki merijo ekonomsko svobodo, vladavino prava, medijsko pluralnost in zaznano korupcijo, kažejo, da Slovenija ne napreduje, ampak drsi navzdol.”
Dogaja se proces ločevanja med Zahodom/ZDA in Kitajsko
Trump je pred kratkim napovedal tudi uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz Kanade in Mehike in nakazal na morebitne carinske ukrepe proti EU. Evropska unija se pripravlja na protiukrepe, če ZDA uvedejo dodatne carine na evropske izdelke. Kajzer pravi, da se pravzaprav dogaja proces ločevanja med Zahodom/ZDA in Kitajsko, ki s svojim ekonomskim in vojaškim vzponom ter avtoritarnim modelom nadzora posameznika predstavlja izziv. “Carine in tarife so le prvi korak, ki bo privedel do selitve kapitala in industrijske proizvodnje iz Kitajske nazaj na Zahod ter v države JV Azije, ki bodo del območja vpliva Zahoda.” Na vprašanje, kaj bi morala storiti Evropa, pa Kajzer odgovarja, da potrebujemo vrednostno konsolidacijo. “Trenutno sta dve največji članici politično izjemno šibki, kar otežuje enotno delovanje. Geopolitično nas čaka turbulentno leto 2025, a osebno ostajam zmeren optimist.”
A. G.