“Čez nekaj časa slišim nekaj, kar slišimo v brutalnih porno filmih: špljoc, šplojc. Odprem oči: sedi nasproti mene, me gleda in masturbira. Zbežim. Protestiram na recepciji,” je bralka opisala izkušnjo v enem izmed rekreacijskih centrov, kamor so začeli zahajati migranti.
V uredništvu Demokracije so prejeli pismo Slovenke, katere ime in priimek hranijo v uredništvu, gre pa za pripadnico mlajše generacije. Kot je zapisala, je nedavno v rekreacijskem centru (ime in kraj centra je iz varnostnih razlogov zadržala zase), ki ga je po dolgem času obiskala in kamor je dolgo časa hodila na plavanje in v savno, doživela precej travmatično izkušnjo.
“Poleg zdrave rekreacije smo v tem prostoru dolga leta živeli lepo družabnost. Večinoma se medsebojno poznamo, se pogovarjamo, v savni potekajo prave filozofske debate, verjetno se je zgodil tudi uvod v kakšno romanco, toda dostojno, lirično,” je zapisala v pismu.
Pred njo je masturbiral, ukrepal ni nihče
Zaradi delovnih obveznosti nekaj časa ni obiskovala omenjenega rekreacijskega centra, a ko se je nedavno vanj vrnila, je naletela na povsem drugačno okolje, saj ni več stalnih obiskovalcev. Starih znank ni več v njem, od prijateljev pa zahajajo le redki. Opazila pa je, da je med moškimi kakih pet Arabcev, od katerih je eden odšel pod tuš in jo opazno premeril z očmi. “Jaz le prijazno gledam, nič drugega. Komaj se v savni sproščeno uležem (bila sem sama), že je za mano. Vstopi brez pozdrava. Res, malce neprijetno, ampak zaradi njega nisem hotela vstajati in se zavijati v brisačo. Temveč sem mirno ležala naprej z zaprtimi očmi. Čez nekaj časa slišim nekaj, kar slišimo v brutalnih porno filmih: špljoc, šplojc. Odprem oči: sedi nasproti mene, me gleda in masturbira. Zbežim. Protestiram na recepciji. Punca, v stanju zbeganosti, se skuša opravičiti, pravzaprav daje na vedenje, da je povsem nemočna,” je neprijeten dogodek opisala naša bralka.
Ob tem se sprašuje, kaj lahko sploh stori in kaj lahko stori lastnik kopališča – če prepove vstop temu človeku, ga bodo zmleli nevladne organizacije in podpisniki zloglasnega marakeškega sporazuma. “Nič – odpovedujem se še eni lepi slovenski navadi, še eni vredni življenjski vsebini,” je svoje sporočilo resignirano končala naša bralka.