“Čiščenja janšistov se boji tudi Umar in pridno zganja provladno propagando,” je na X zapisal Žiga Turk, ki je komentiral izjavo Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za slovenski Forber. Umar namreč trdi, da “prostora za znižanje davkov ni”.
Medtem ko pod aktualno vlado skoraj ne mine dan o novici o novem “davku”, zdaj domnevno pri tej propagandi sodeluje tudi UMAR, kar postavlja pod vprašaj njegovo neodvisnost.
Komisija DZ za nadzor javnih financ je vlado pozvala k razbremenitvi gospodarstva po padcu BDP v prvem četrtletju. Odgovarjajo, da ni prostora za znižanje davkov, medtem ko finančno in gospodarsko ministrstvo izpostavljata dobre rezultate gospodarstva, poroča slovenski Forbes. Zapis Žige Turka na X odraža prepričanje, da je izjava UMAR politično motivirana. Turk s tem opozarja na možnost, da vlada uporablja institucije za utemeljevanje svojih odločitev, kar sproža razprave o neodvisnosti UMAR-ja.
Čiščenja janšistov se boji tudi Umar in pridno zganja provladno propagando. https://t.co/4uZNplSTkJ
— Žiga Turk (@ZigaTurk) May 30, 2025
Kot je javnosti že znano, se Slovenija uvršča med najbolj obdavčene države v Evropski uniji, kar bremeni tako posameznike kot podjetja. Visoka obdavčitev, ki vključuje visoke osebne dohodnine in prispevke, je postala značilnost države, kar potrjujejo tudi mednarodne primerjave davčnih sistemov. In kdo bi se čudil, ko pa imamo na čelu vlade Roberta Goloba, ki je že takrat v predvolilni kampanji izjavil, da nižjih davkov ne potrebuje. Njegova izjava, podana 14. aprila 2022, je odmevala: “Res ne vem, kaj bi mi koristilo znižanje davkov, razen da bi imel več denarja na računu, ki bi ga verjetno zapravil za večje neumnosti.”
Davek na davek
Sicer pa je bilo v času vlade Roberta Goloba (od maja 2022) uvedenih ali predlaganih več davkov in obveznih prispevkov. Januarja 2024 je dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ) preoblikovano v obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki je v praksi administrativna sprememba, saj se zaračunava po enotni ceni (približno 35 evrov mesečno) in zahteva letni proračunski vložek približno pol milijarde evrov. Zvišan je bil tudi RTV-prispevek, kar je povečalo finančno breme gospodinjstev. Julija 2025 bo uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo za financiranje socialnih in zdravstvenih storitev.
Sprejeta je bila obdavčitev samostojnih podjetnikov (s. p.) z višjo davčno osnovo pri normirani obdavčitvi, prav tako pa je bil uveden davek na dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za fizične osebe. Leta 2023 je vlada sprejela obdavčitev bilančne vsote bank (0,2 odstotka) za financiranje popoplavne obnove, prav tako pa je bil uveden davek na sladke pijače.
Decembra 2024 so bila potrjena izhodišča za davek na drugo in nadaljnje stanovanjske nepremičnine (1,45 odstotka davčne osnove), ki še ni sprejet, a naj bi razbremenil plače in povečal dostopnost najemnih stanovanj. Prav tako so v obravnavi predlogi za spremembo dohodninske lestvice, vključno z olajšavami za dohodke iz dela in znižanjem davčne stopnje za najvišji dohodkovni razred (nad 500.000 evrov) s 50 odstotkov na 20 odstotkov, ki pa še niso sprejeti.
A. H.