Nekdanji predsednik republike Danilo Türk, ki se je od napada Rusije na Ukrajino proslavil z res težko razumljivimi izjavami o Ukrajini, je bil s strani ljubljanske občinske komisije za priznanja predlagan za častnega meščana Ljubljane. Türk naj bi namreč po njihovo s svojim delovanjem poosebljal jedro vrednot najbolj plemenite tradicije mesta Ljubljana.
Občinska komisija za priznanja je v utemeljitvi svojega predloga opomnila, da gre v primeru nekdanjega predsednika republike Danila Türka tudi za zaslužnega profesorja mednarodnega prava, ki na Pravni fakulteti Ljubljana še vedno predava, prav tako pa tudi na številnih tujih fakultetah. Spomnili so, da je zasedel mesto “prvega veleposlanika Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov, kjer je tudi predsedoval Varnostnemu svetu v času uveljavljanja slovenske države na mednarodnem prizorišču”. “Kasneje je bil imenovan za pomočnika generalnega sekretarja te organizacije.”
Prav tako so izpostavili, da je Türk že vrsto let član in predsednik Madridskega kluba, kjer se združujejo nekdanji predsedniki demokratičnih držav in vlad vsega sveta. “Je ustanovitelj in predsednik ustanove Pustimo jim sanje – Fundacija Danila Türka, ki spodbuja aktivnosti za preprečevanje in odpravljanje posledic nasilja nad otroki. Fundacija se osredotoča na pomoč slovenskim kriznim centrom. Po njegovem obisku v Ramali januarja 2009 pa je pričel teči projekt medicinske rehabilitacije otrok in mladostnikov, žrtev vojne v Gazi,” so izpostavili po navedbah STA in dodali, da z vzpostavitvijo in delovanjem fundacije nekdanji predsednik republike “uresničuje svojo trdno zavezanost najpristnejšim vrednotam človekoljubja, solidarnosti, skrbi in pomoči najbolj ogroženim posameznikom in skupinam – med njimi so še posebej otroci in mladostniki, ki jim kruto vojno nasilje krade prihodnost ter ogroža njihovo življenje in zdravje”.
Nemogoče je ugovarjati, da gre v primeru Türka za uglednega pravnega strokovnjaka in izjemnega poznavalca mednarodnega prava. A ravno zato je toliko bolj umestna kritika na račun njegove izjave v zvezi z Ukrajino. Nazadnje, konkretno sredi marca, je ta po poročanju Dela izjavil, da “Ukrajina nima nobenih možnosti, da si povrne ozemlja, ki so trenutno pod ruskim nadzorom”. Ob tem je pristavil, da mora “nekdo povedati, da je Ukrajina doživela poraz”. To je izjavil, čeprav se je po II. svetovni vojni uveljavilo stališče, da državnih meja ni dopustno spreminjati s tanki in topovi.
Znašel se je med “mirovniki”, ki bi razoroževali Ukrajino
V zvezi z omenjeno izjavo Türka je bil kritičen mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik, ki je za naš medij med drugim povedal: “Gospod predsednik je, kot kaže, pozabil na osnovno načelo ex iniuria ius non oritur. Protipravna dejanja ne morejo ustvarjati pravno veljavnih naslovov ali statusov. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da bi gospod predsednik, ki je vrsto let prebil kot visoki funkcionar v OZN, moral vedeti, kaj pomeni agresija. Gre za zločin, ki je po mednarodnem pravu (skupaj z vojnimi zločini in zločini proti človeštvu, ki jih vsakodnevno vrši Rusija v Ukrajini) predmet univerzalne jurisdikcije. Ruski zločinci bodo odgovarjali”. Ob tem je dodal, da jih bo morda imel možnost zastopati (več – tukaj). Türk je sicer bil tudi med podpisniki pamfleta, s katerim so pozvali k prenehanju oboroževanja Ukrajine, kar je nedvomno predstavljalo vodo na mlin ruski kolonialni politiki. Poleg tega, da so spregledali nekatera temeljna pravila mednarodnega prava, kamor se uvršča prepoved agresije in nedotakljivost mednarodnih meja, so zanemarili tudi, da so se Ukrajinci povsem samostojno in večinsko odločili obrniti stran od Kremlja.
Čeprav ne manjka kritik na račun Kitajske v zvezi z izkoriščanjem otroške delovne sile, kratenjem človekovih pravic manjšinam (denimo Ujgurom) in cenzuro medijev, je Türk v preteklosti izrazil podporo in hvalil gospodarski razvoj komunistične Kitajske. Slednji je sicer znan tudi po svojih protiizraelskih stališčih in po zagovarjanju priznanja Palestine.
Očitno pa njegova stališča ne predstavljajo ovire, da se ne bi Türka predlagalo za imenovanje za častnega meščana Ljubljane. To pa po eni strani ne preseneča, saj je med drugim znano, da očitno Jankovića in nekdanjega predsednika republike druži kakšen skupen pogled, konec koncev se je namreč ljubljanski župan ravno tako pridružil pamfletu, s katerim so pozvali k razoroževanju Ukrajine. O dodelitvi naziva častnega meščana in meščanke Ljubljane (predlagana je namreč tudi znana igralka Milena Zupančič) in letošnjih dobitnikih nagrad glavnega mesta bodo mestni svetniki sicer odločali na ponedeljkovi seji.
A. H.