Univerzitetni profesor in politični komentator Boštjan M. Turk je za ugledni francoski medij Le Diplomate.Media, ki se posveča geopolitiki in diplomaciji, opisal politične razmere in stanje duha v Sloveniji, ki je le navidezni primer uspešne postsocialistične države. Na mnogih področjih so namreč ohranjene ostaline bivšega režima, ki zavirajo razvoj demokracije v državi. Med drugim je spomnil na policijsko ustrahovanje direktorja Nove24TV, ki ga policija sploh ne bi smela nadlegovati.
Slovenija je le na videz zgodba o uspehu. Kdor ne pozna resničnih razmer v državi in kdor ažurno ne spremlja razvoja slovenske družbe in politike, lahko kaj hitro dobi varljiv občutek, da je Slovenija resnična uspešna zgodba v skupini primerljivih postsocialističnih držav. Vendar pa smo daleč od tega, je prepričan univerzitetni profesor in družbeno-politični analitik Boštjan M. Turk. To je nazadnje pojasnil za ugleden francoski medij Le Diplomate.Media.To, da je Slovenija med članicami bloka kot prva vstopila v evroobmočje in v schengensko območje, je po njegovem le fasada.
Slovenija se od preostalih nekdanjih socialističnih držav namreč razlikuje po tem, da s socialistično preteklostjo ni nikdar prekinila ter izpeljala lustracije. V svoji najnovejši knjižni uspešnici z naslovom Jetniki svobode citira tudi nekdanjega vidnega komunista, disidenta in političnega zapornika v Jugoslaviji, Milovana Đilasa, ki je v svojih zapisih opozoril, da komunizem na evropskem vzhodu vzpostavlja nove partijske elite, ki uživajo mnogotere materialne ugodnosti. Univerzitetni profesor je spomnil, da je Đilas postal eden največjih kritikov globalnega komunizma.
Slovenski kult komunizma je edinstven primer v EU
Kot dober poznavalec sistema je Đilas ugotovil, da je oblast alfa in omega sodobnega komunizma, a se skuša pretvarjati, da je drugače. Za to elito ni nič sveto, razen oblast, za katero je pripravljena žrtvovati tako rekoč vse. Đilas je celo ugotovil, da je oblast cilj in smisel njihovega obstoja. Turk pa ugotavlja, da čeprav je Đilas svoje ugotovitve zapisal že davnega leta 1957, le-te še kako veljajo za sodobno Slovenijo in za države, kot sta Kitajska ter Rusija. Razlika je ta, da je Slovenija v osrčju evroatlantskega zavezništva. Prepričan je, da je v Sloveniji kult komunizma edinstven v EU.
Rdeča zvezda je še vedno ključni element državnih proslav in internacionala javnih organizacij, denimo sindikatov. Glavni element stare nedemokratične nomenklature, ki je sedaj prilagojena razmeram v sodobni Evropi, pa je strogo nadzorovana hierarhija oblasti. Turk je v svojem zapisu posebej izpostavil, da ključne položaje v policiji, na vrhovnem in ustavnem sodišču zasedajo posebej lojalni vodilni kadri. Prav tako je posebej izpostavil hudo pomanjkanje na področju svobodnih tiskanih medijev, obstoječi časopisi pa so podvrženi strogi, na ideologiji utemeljeni, cenzuri.
Golob s čistkami po vzoru stalinističnega režima
Razmere so se po opažanju Turka še poslabšale z nastopom vlade Roberta Goloba, ki je nastopila z lažnimi obljubami, da bo “osvobodila” državljane in izboljšala njihovo kakovost življenja. Vlada pa je oblast izkoristila predvsem za kadrovske čistke, tudi na javni RTV Slovenija in v javnem sektorju. Govora je bilo celo o “likvidacijskih seznamih” in čiščenju, kar spominja na stalinistične metode. Spomnil je tudi na vmešavanje podpredsednice EK Vere Jourove v delo ustavnega sodišča, ko je le-to odločalo o noveli zakona o javni RTV Slovenija.
Vpletanje Jourove v delo neodvisnih državnih institucij
Tega si Jourova v kakšni večji demokraciji, denimo v Nemčiji ali v Franciji zagotovo ne bi privoščila, saj bi jo poteza odnesla s pozicije v EU. Bistvo težave pa predstavlja predsednik sodišča Matej Accetto, ki je podpredsednico EK sprejel. Spomnil je na primer Pavla Ruparja, njegovih upokojencev, na stranko Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober, ki jih “depolitizirana” RTV Slovenija načrtno ignorira, čeprav so zmožni vsak mesec na ljubljanske ulice pred parlament pripeljati na desettisoče ljudi.
Spomnil je tudi na podobne procese na Poljskem pod novo vlado Donalda Tuska, ki je prav tako uzurpirala javne medije, in na neomarksistično prebujenstvo, ki se je zažrlo v evropske institucije, zaradi katerega smo priča eroziji demokracije v Evropi. Ta ideologija obenem močno vpliva tudi na verodostojnost evropskih medijev, ki niso več glasniki interesov Evropejcev. Svetla luč v Sloveniji na tem področju pa so posamezni zasebni TV kanali, sicer z omejenim dosegom.
Turk je ob tem posebej izpostavil Novo24TV, ki je v lasti malih delničarjev, in spomnil na predvolilni primer policijskega ustrahovanja direktorja Borisa Tomašiča ter ostalih uslužbencev, ko so organi pregona vdrli na sedež podjetja in dvakrat obiskali Tomašičev dom, drugič s pojasnilom, “da so se zmotili”. Manfred Weber, predsednik Evropske ljudske stranke, je dejal, da “nobena vlada EU ne bi smela nikoli kaznovati medija zaradi izražanja drugačnih mnenj,” EK pa pozval, da naj razišče dotični primer ter se postavi na stran medijske svobode in pravne države v Sloveniji.
Domen Mezeg