V muslimanski Turčiji, kjer je nasilje nad ženskami, tako kot v drugih muslimanskih državah, nekaj vsakdanjega, je veliko kritik sprožil zakon o boju proti nasilju nad ženskami. Številni se namreč pritožujejo, da je glavni namen omenjenega zakona uničiti družino.
Striktno nasprotovanje zakonu o boju proti nasilju nad ženskami v muslimanski Turčiji po poročanju spletnega portala Jihad Watch ni nobeno presenečenje. Koran namreč uči, da so moški boljši od žensk. Moškim je po Koranu dovoljeno celo fizično nasilje nad ženskami v primeru njihove neposlušnosti. “Moški imajo oblast nad ženskami, ker jih je Alah določil za nadrejene,” med drugim piše v muslimanski “sveti” knjigi.
Kampanjo proti zakonu o boju proti nasilju nad ženskami so sprožili turški islamisti. Ti trdijo, da je glavni namen zakona uničiti družino ter spodbujati organizacije LGBT. Omenjeno ne preseneča, saj zakon nikakor ni v skladu z muslimanskim prepričanjem, da je moški več vreden od ženske. To, za kako občutljivo temo gre, sicer dokazuje tudi dejstvo, da je razprava, povezana z omenjenim zakonom, razcep povzročila celo v gibanju turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Kritik je bila tako med drugim deležna celo konservativna ženska organizacija, ki jo je ustanovila njegova hči.
Pripravo zakona o boju proti nasilju nad ženskami spodbudil primer Opuz
Pot do uveljavitve omenjenega zakona je bila sicer v Turčiji zelo dolga, nanaša pa se na zgodbo Nahide Opuz, ki je bila zlorabljena po tem, ko se je leta 1995 poročila. Njen mož je namreč nad njo izvajal fizično nasilje, med drugim jo je celo poskušal povoziti s svojim avtomobilom. Policija je njene obtožbe večkrat zanemarila, zaradi česar je mož ostal na prostosti vse do leta 2002, ko je ustrelil njeno mamo. Omenjeni primer je Turčijo pripeljal na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer je bila leta 2009 obsojena, ker Opuzove ni zaščitila. Sodba v primeru Opuz je bila podlaga za konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami ter nasilju v družini. Uredba, ki je bila leta 2011 podpisana v Carigradu, podpisnike zavezuje, da se borijo proti diskriminaciji na podlagi spola, spolne usmerjenosti in spolne identitete ter da sprejmejo previdnostne ukrepe proti nasilju v družini. Turčija je bila prva, ki je leta 2012 ratificirala omenjeno konvencijo. Primer Opuz pa je privedel tudi do ustanovitve turškega ministrstva za družino in socialno politiko, ki je sodelovalo pri pripravi zakona iz leta 2012, katerega cilj je zaščititi ženske in otroke, ki so žrtve nasilja. Nasprotovanje omenjenemu zakonu se je v Turčiji okrepilo zlasti v zadnjem času, ko je usmeritev te države postala bolj protizahodna.
Rajko Golob