Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in poslanka Gibanja svoboda Mojca Pašek Šetinc sta letos pomladi obiskali afriško državo Ugando, kar je bil le eden od cele turneje obiskov funkcionarjev Golobove vlade v različne afriške države, kot da gre za področje, ki je po gospodarski aktivnosti s Slovenijo primerljivo vsaj s Kitajsko, če ne že kar ZDA. Obisk Ugande pa je bil s strani “svobodnjakinj” vsaj ironičen, če že ne povsem zavržen – obe sta namreč poudarjali pomen demokracije, vladavine prava in liberalnih vrednot, ko sta v predvolilnih soočenjih napadali Janševo vlado – nato pa sta se šli nastavljat fotoaparatom v eno od najbolj represivnih držav na afriškem kontinentu. Že v preteklosti smo poročali o drakonskih homofobnih zakonih, ki jih sprejemajo politiki v Ugandi. Zdaj pa se je tam zgodila oblastniška represija na ravni Rusije in Belorusije.
Ugandske varnostne enote so namreč brutalno aretirale 40 podpornikov opozicijskega voditelja Bobija Winea, s katerim so želeli preprečiti “milijonski pohod” protestnikov. Napadeni so bili tudi delavci v medijih. Več kot ducat novinarjev je poročalo, da so jih napadle varnostne sile, medtem ko so poskušali pokrivati protest in Wineovo aretacijo.
Ugandski policijski uradniki so povedali, da se bo 40 osumljencev “med nadaljevanjem operacij soočilo z obtožbami na sodišču” zaradi domnevnega “spodbujanja nasilja”.
Represija nad opozicijo
Wine je policijo označil za lažnivce in dejal, da je skupno število njegovih podpornikov, ki jih je policija pridržala po vsej državi, na stotine. Zahteval je takojšnjo izpustitev nezakonito pridržanih političnih zapornikov. Wine je bil ob prihodu na mednarodno letališče Entebbe prisiljen sesti v avto in se odpeljati domov, kjer je bil po njegovih besedah postavljen v hišni pripor. “Moja hiša je obkoljena. Vojaki in policija so povsod,” je povedal novinarjem.
“Takoj, ko sem pristal, so me zlobneži zgrabili in me odvlekli, mi zvili roke in me strpali v zasebni avto. Odpeljali so me na staro letališče, kjer so me izvlekli in nato strpali v vojaški avto s številnimi vojaki in policisti,” je dejal.
Platforma narodne enotnosti Wine (NUP) je dejala, da je bil po prihodu na letališče nezakonito pridržan, medtem ko je policija vztrajala, da sploh ni bil nikoli v priporu, temveč je dobil le policijsko spremstvo domov, da se je lahko sprostil z “družino in prijatelji.”
Wine je bil izzivalec marksističnega ugandskega predsednika Yowerija Musevenija na volitvah leta 2021. 79-letni Museveni je na oblasti od leta 1986. De facto diktator je bil ponovno izvoljen z 58 odstotki glasov, Wine pa je dobil 34 odstotkov, čeprav so bile volitve sporne in s strani mednarodne skupnosti nepriznane.
Wine trdi, da so bile volitve prirejene s spreminjanjem volilnih skrinjic in nasiljem nad njegovimi podporniki, vključno s posilstvom in mučenjem. Predstavniki NUP imajo navado, da Winea imenujejo “naš predsednik”, da bi pokazali svoje prepričanje, da je bil leta 2021 pravi zmagovalec volitev.
Več kot ducat novinarjev je povedalo, da so jih vojaki iz poveljstva varnostnih sil Ugande (SFC) prestregli, ko so poskušali pokriti prihod Winea v Entebbe, in zaplenili nekaj njihove opreme. Pridružila se jim je policija, ki je trdila, da se producenti vmešavajo v operacije letališča, vendar so novinarji povedali, da so jih nadlegovali in pretepli na videz naključno.
“Fantje SFC in vojaški fantje so pravkar prišli in začeli vleči naše novinarje. Potegnili so me iz avta, pravzaprav skozi okno, tudi ne da bi me kaj vprašali. Bil sem pretepen. Moja kamera je bila uničena, moj telefon. Imam rane na hrbtu, rokah. Vsepovsod sem imel modrice,” je za Voice of America News (VOA) povedal lokalni snemalec Jengo Eriah.
“Obtožbe ostajajo izjemno nejasne in njihovi pripomočki jim niso bili vrnjeni,” je dejal Robert Sempala iz mreže za človekove pravice novinarjev – Uganda. “Pravijo, da bodo morali najprej preučiti vsebino, ki je bila na teh pripomočkih, kar je še ena kršitev. Različna poročila [pravijo], da je bila na čelu te operacije vojska oz. vojaki, zamaskirani v maske in s kapuco na glavi,” je povedal Sempala.
Zakaj naši oblastniki afriškim diktatorjem podeljujejo legitimnost?
Postavlja se vprašanje, zakaj predstavniki Golobove koalicije – vedoč, kaj se dogaja v afriških državah – tamkajšnjim samodržcem podeljujejo legitimiteto, ki je mednarodno ne uživajo. Gre za to, da je Museveni neomarksist, se pravi njihov ideološki zaveznik, saj imamo tudi v naši vladi podobno stranko, predsednik vlade pa ji rad prisluhne. Očitno je že politična barva dovolj, da pozabijo na dejstva, da voditelji takšnih držav ne izvajajo represije le nad političnimi disidenti, ampak tudi nad svobodnimi mediji. Lobiranje za nepomembno članstvo v varnostnem svetu OZN seveda ni tako pomembno, da bi opravičevalo koketiranje z odpadniškimi državami, ki izvajajo teror nad prebivalstvom.
Spomnimo, da je Uganda kmalu po obisku “svobodnjakinj” uzakonila smrtno in dosmrtno zaporno kazen za istospolne spolne odnose, do 14 let za “poskus” homoseksualnosti in 20 let zapora za “novačenje, spodbujanje in financiranje” istospolnih “dejavnosti“. Prejšnja različica predloga zakona je sprožila številne mednarodne kritike in jo je ugandsko ustavno sodišče pozneje razveljavilo zaradi postopkovnih razlogov. V Ugandi je bila homoseksualnost že prej kaznovana z dosmrtno zaporno kaznijo. Predlog zakona, ki ga je vodja ZN za človekove pravice Volker Türk označil za “šokantnega in diskriminatornega”, je 21. marca skoraj soglasno sprejelo 389 poslancev.
Museveni je trdil, da se njegova vlada poskuša upreti zahodnim prizadevanjem za “normalizacijo“, kar je imenoval “odstopanja“. “Zahodne države bi morale nehati zapravljati čas človeštva s tem, da poskušajo drugim ljudem vsiliti svoje prakse,” je dejal.
Dvojni vatli naših socialistov in liberalcev so res neznosni
I. K.