Na koseški tržnici v Šiški v Ljubljani je lokal, kamor rad zahajam na skodelico kave ali v teh vročih dneh na kozarec limonade. Razlog, zakaj prav tja, se bo komu zdel čuden, toda meni je všeč napis na mizi, s katerim se lahko poistovetim: “Plačilo možno le z gotovino.” Ne vem, kakšen je bil razlog, da se je skupina mladih (kot sem lahko zaznal), ki upravlja lokal, odločila, da bo sprejemala samo gotovino, zase vem, da sem odločno proti prizadevanjem globalistov na čelu centralnih bank, da bi klasično gotovino povsem zamenjali z digitalnim denarjem oziroma s tako imenovano digitalno denarnico, ki bi hkrati zamenjala klasične kartice.
V Evropski uniji bi radi začeli z digitalnim evrom. Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je na začetku leta napovedala, da se bo letos jeseni začela “naslednja faza” prehoda na digitalni evro. Kaj natančno to pomeni, ni jasno, dejstvo je, da se centralni bankirji pospešeno pripravljajo na ukinitev gotovine. Seveda bo to politična odločitev, potrebno bo soglasje vseh držav članic evroobmočja. Od tod do digitalne denarnice za digitalno identiteto je le korak in ne tako zelo oddaljena prihodnost.
Napoved Lagardove je že sprožila zaskrbljene komentarje. Res je, da bi digitalna denarnica vsem olajšala življenje, saj bi na eni aplikaciji imeli svojo osebno izkaznico, bančno kartico, kartico zdravstvenega zavarovanja, vozniško dovoljenje in še kaj. Zamisel je fascinantna, toda po drugi strani strašljiva, saj pomeni popolno izgubo zasebnosti in resno grožnjo svoboščinam, ki so nam še ostale. Tudi zato pogovori na najvišjih ravneh potekajo daleč od oči javnosti in v tajnosti.
Propaganda o tem, zakaj je dobra uvedba digitalnega evra, se je že začela prek medijev. V ospredju so razlogi, s katerimi skušajo poudariti, da je gotovina “barbarska relikvija”, ki jo “je treba upokojiti”, in da ukinitvi gotovine “nasprotujejo ljudje s slabimi nameni” (davčni utajevalci, prekupčevalci, teroristi). Financial Times se je pri tem skliceval na levičarskega ekonomista Johna M. Keynesa, ki je z barbarstvom označil t. i. zlati standard (ta denimo omogoča nizko inflacijo, preprečuje pretirano zadolževanje države, tiskanje denarja brez kritja). Čeprav je gotovine v obtoku vse manj, lahko ta “povzroči veliko izkrivljenje ekonomskega sistema” in “sposobnost centralnih bank, da spodbudijo depresivno gospodarstvo”, kot izpostavlja omenjeni britanski finančni časopisa. Za željami vlad po ukinitvi gotovine je torej tudi želja po denarju, ki nima kritja. Seveda poleg neustavljive želje oblastnikov po nadzoru nad državljani.
Slednje je skrb vzbujajoče. Ko človek plača z gotovino, ostane anonimen, vlade ne vedo, kaj je kupil. Tudi pri plačilu s klasično bančno kartico je potrošnik anonimen. Res je, da porabo spremlja njegova banka, vendar politika nima vpogleda v to, kaj posameznik počne s svojim denarjem. Izjema je zloraba oblasti, kot se to dogaja v primeru parlamentarnih preiskovalnih komisij. V primeru uveljavitve digitalnega evra človek ne bo imel več zasebnosti, ves čas bo pod nadzorom. Centralna banka (s tem tudi oblast), prek katere bo mogoče opraviti transakcijo, bo v realnem času vedela, kaj je posameznik kupil, za kaj troši svoj denar (koliko mu ga še ostane po plačilu vseh dajatev). Nakup mu bo lahko v hipu preprečila, če se bo tako odločila. Nekaj podobnega so že “socialni krediti” na Kitajskem. Gre za sistem ocenjevanja in točkovanja kitajskih državljanov; če se državljan vede skladno z zapovedmi partije, dobi nagrado v obliki točk, če je disident in ne živi, kot si želi oblast, mu ta lahko prepreči vožnjo z vlakom.
Orwellov veliki brat na Kitajskem že obstaja, globalisti si nekaj podobnega želijo v zahodnem svetu. Komu se bo to zdela znanstvena fantastika, toda tudi brezžično telefonijo smo nekoč imeli za pravljico, zato je treba namero, da bo nekoč obstajal državni organ, ki bo imel (potencialen) dostop do vsega, kar počne posameznik, in možnost vpogleda v podatke o tem, za kaj troši denar, v kali zatreti. Prvi korak, ki ga lahko naredi vsak od nas, je, da še naprej uporablja gotovino. Prav zato bom sam še naprej zahajal v lokal na koseški tržnici.
I. K.