Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) odločno nasprotuje odločitvi o likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve z združitvijo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, ki jo je sprejela ministrica za kulturo aktualne vlade Asta Vrečko v petek, 21. oktobra. “Če primerjam tisti čas, ko smo menjali režim z današnjem, bi lahko rekel, da je bilo takrat več dialoga, več kulture, spoštovanja drugega, pa je šlo za velike zadeve. Danes se vse skupaj pretaka v eno veliko zdraho,” je prepričan predsednik Združenja VSO-ja Alojz Peterle, ki je prepričan, da osamosvojitev, ki jo je plebiscitarno podprl slovenski narod decembra 1990, zasluži v strukturi slovenskih muzejev dostojno mesto, samostojni muzejski naslov. “Ne more biti dodatek, pododdelek neke druge ustanove.”
Predsednik osamosvojitvene vlade Alojz Peterle je na tiskovni konferenci, kjer sta bila prisotna tudi član predsedstva Združenja VSO in predsednik prejšnje vlade Janez Janša in predsednik SLS Marko Balažic, je uvodoma, ko se je dotaknil razloga, zakaj je bila tiskovna konferenca sploh sklicana, spomnil na leta pred letom 1990, ko se je vedelo, za kaj se je borilo in za kaj protestiralo. Poudaril je, da je bil vesel, ko je marca lani po zaslugi vlade, ki jo je vodil Janez Janša, prišlo do odločitve, da se ustanovi posebna muzejska ustanova z imenom Muzej slovenske osamosvojitve. V imenu muzeja ni Jožeta Pučnika, Ivana Omana, tudi ne Janeza Janše.
V luči nedavne odločitve ministrice Aste Vrečko in ob primerjavi dogajanja doma in na Poljskem se je zamislil nad stanjem duha pri nas na temo osamosvojitve. “Pri nas se govori o ideološkem projektu, zaslugarjih, se lepi etikete, diskvalificira, norčuje ali vsaj ignorira. Vesel sem, da smo pred 30 leti dosegli največ, kar se lahko zgodi svobodoljubnemu narodu, to je ustanovitev lastne, svobodne in demokratične države,” je opozoril in ob tem dodal, da če primerja tisti čas, ko smo menjali režim z današnjem, bi lahko rekel, da je bilo takrat več dialoga, več kulture, spoštovanja drugega, pa je šlo za večje zadeve. “Danes se vse skupaj pretaka v eno veliko zdraho”.
“Tukaj govorim kot predsednik Združenja VSO. Vprašal sem se, kdo smo mi, ki dobivamo neke posebne etikete. Najkrajše povedano, v tej organizaciji so tisti, ki so bili pripravljeni izpolniti plebiscitarno voljo ljudi. Kajti volja je bila močna, plebiscitarna, če ne bi imeli ljudi, ki so bili pripravljeni to izvršiti, bi ostali pri volji, deklaracijah. V čast in ponos mi je, da vodim organizacijo, kjer so ljudje, ki jim ni vseeno, kakšen je odnos do tistega časa, ki nima primere,” je poudaril Peterle in povedal, da direktor muzeja, ki se ga želi ukiniti, ne ve nič o tem, ravno tako ne zaposleni. Obveščeni niso bili niti člani sveta zavoda. Za vse so tako izvedeli iz medijev.
“Ustavlja se nekaj, kar je bilo demokratično odločeno, torej državno ustanovo. To ni ustanova nobenega od ustanoviteljev. Res se sprašujem, kako je pri nas, če lahko ministrica brez komunikacije in razprave postavi pred dejstvo dve demokratično ustanovljeni ustanovi državnega pomena,” je kritično izpostavil Peterle in dodal, da muzej ni ideološki projekt, je namreč kulturni projekt, ki je bil ustanovljen zato, da se po kriterijih zgodovinske stroke po 30-ih letih posveti slovenski osamosvojitvi kot enkratnemu dejstvu slovenske zgodovine brez primere.
V jedro poslanstva omenjenega muzeja po besedah Peterleta spada, da se posveča tudi nosilcem osamosvojitve. “Osvetlitev lika Jožeta Pučnika, kar je počel ta muzej pred nedavnim, ne moremo spraviti rubriko prilaščanja zaslug, ampak kot nujno kulturno dejanje do človeka, ki na račun dejanj zasluži jasen javni spomin,” je poudaril in spomnil, da je tudi predsednik države Borut Pahor, ki ima neko moralno in etično integriteto, označil Pučnika kot očeta naroda.
Kulturni projekt ministrica z vso silo potisnila v območje ideološke obravnave
Združenje VSO kot domoljubna in veteranska organizacija odločno protestira proti ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, ki deluje že dlje kot leto dni. “Potrebujemo sistemske pogoje za delovanje muzeja. Osamosvojitev, ki jo je plebiscitarno podprl slovenski narod decembra 1990, zasluži v strukturi slovenskih muzejev dostojno mesto, samostojni muzejski naslov, ne more biti dodatek, pododdelek neke druge ustanove. Ne moremo si privoščiti, da bo pod neko vlado muzej odprt, pod drugo ne,” je izpostavil Peterle in dodal, da je ministrica za kulturo kulturni projekt z vso silo potisnila v območje ideološkega obravnavanja, kar bo samo dodatno polariziralo slovensko javnost. “Če si ne bo premislila, bo VSO uporabila vsa demokratična sredstva v podporo delovanja muzeja kot samostojne muzejske ustanove skladno z njenim ustanovnim aktom.”
“Slovenska država je utemeljena na vrednotah slovenske osamosvojitve. Državni prazniki so zgolj zunanji izraz, ampak povsod po svetu je tako. Ne poznamo države, v kateri bi se ukinjal muzej, ki obeležuje spomin na njen nastanek,” je kritično poudaril Janša in pozval vladajoče, da predloga ministrice za kulturo ne sprejmejo. “Ta institucija je bila ustanovljena z vladnimi akti. Vlada je tako tukaj tista, ki ima v rokah škarje in platno. To ni akt ministrstva, ki ga je ona najavila. Če je to usklajeno v vladni koaliciji, je to zelo žalostno. Upam, da ni. Če pa je, pa pozivam k ponovnemu premisleku,” je povedal in dodal, da še ni prepozno, da se ta sramota ne zgodi. “Ne delajte tega. Slej kot prej se bo to izkazalo kot strel v lastno koleno.”
Balažic je pojasnil, da je res, da pripada malo mlajši generaciji kot njegova sogovornika, a je nad dejanjem, h kateremu sta pripomogla tudi sogovornika, izjemno ponosen, ponosen je nad osamosvojitvijo kot tako. “Zame pridobitve demokracije niso sporne. Govorimo o demokraciji, svobodi, pravni državi, sistemu zavor in ravnovesij. To se je zgodilo z osamosvojitvijo. To bi morali na vsakem koraku poudarjati.” Po eni strani je tako, da se te vrednote prenaša na mlajšo generacijo, po drugi strani pa, da se vsi skupaj spominjamo dejanj vseh ljudi, ki so pri tem sodelovali.
“Pričakujem, da bi bili v takem muzeju prikazani prispevki vseh, od Ivana Omana, in če želite, do Milana Kučana. Vsi so takrat razumeli klic zgodovine. Sedaj lahko debatiramo o kakršnih koli drugih zadevah, ampak so dojeli klic zgodovine in popeljali Slovenijo na pot samostojnosti, na pot demokracije in svobode,” je poudaril Balažic in dodal, da je en tak muzej absolutno premalo. “Tak muzej bi pričakoval v vseh večjih slovenskih krajih.” V ZDA imajo po njegovih besedah denimo muzeje, ki so posvečeni ameriški deklaraciji, ameriški himni itd. “Tam praznujejo praktično vsako stvar. Pri nas pa se sramujemo tega, kar je največja pridobitev slovenskega naroda v vsej svoji zgodovini.” Povedal je, da danes govori v imenu najstarejše slovenske stranke, ki je ta klic zgodovine tedaj razumela. “Oman, Franc Zagožen in ostali so dodali svoj kamenček k temu, da lahko sedimo pred vami in to govorimo. Na to in nad državo, ki jo imamo, bi morali biti ponosni.” Dejanje, da se zapira enega izmed muzejev, ki hoče dati temu vrednost, se mu zdi popolnoma nerazumno s strani naroda, tradicije, Slovenije. “Kulturni ministrici, vladi in vsem vladam, ki bodo še prišle, bi dal naslednji poziv: Bodimo nad osamosvojitvijo ponosni, odprimo več muzejev, pogovarjajmo se o tem,” je zaključil.
Direktor muzeja do ministrice ni uspel priti
Direktor Muzeja slovenske osamosvojitve zgodovinar Željko Oset po besedah Peterleta sploh ni uspel priti do ministrice, ko jo je prosil, da ga sprejme. Ministrica ni prišla pogledat nobene razstave. “Dobivamo proteste z vseh koncev, ljudje ne morejo razumeti, da je to res. Ne čudite se, če bo kakšna demonstracija na to temo,” je izpostavil Peterle, ki pravi, da bi rad slišal, kako se bo v praksi razlikovalo med novejšo in sodobno zgodovino. “Meni to malo diši po totalitarnosti. Mi vas bomo, po domače povedano,” je zatrdil in dodal, da ga to skrbi.
Ker je bilo postavljeno vprašanje v zvezi z utemeljenostjo razlogov za odločitev ministrice, je spregovorila tudi predsednica sveta muzeja Alenka Puhar, ki je v zvezi z ministričino razlago, da tudi drugi muzeji na temo osamosvojitve nekaj zbirajo, dejala, da je seveda res, da vsi muzeji nekaj zbirajo. “Kaj zbira kateri in kaj vse je na to temo že zbral, tega registra enostavno ni. Izgovor, ugovor, da to že vsi počnejo, je nekoliko izmišljen, malo prisiljen,” opazila je, da je bilo med argumenti v časopisnem članku, da je stroka že ob ustanovitvi ugovarjala. “Kakšni so bili argumenti, bi se dalo razpravljati, kdo se je razglasil za stroko, ki lahko temu ugovarja, je tudi predmet debate. Jaz lahko samo povem, da mi ni znana nobena strokovna razlaga, debata, simpozij, kaj se dogaja s slovenskim muzejstvom, kaj so kratko- in dolgoročni muzeji naredili za to poglavje zgodovine. Ali mi, ker trdijo, da naj bi bil muzej ideološki projekt, potemtakem 30 let živimo v tem projektu? Ena od nenavadnosti je metoda, po kateri se to izvaja. Kot ste slišali, o usodi osebje in zaposleni niso imeli nobenega sestanka, izmenjave mnenj. Tudi svet, katerega predsednica sem, ni bil o tem nikoli obveščen.”
Stranka SDS izjave ministrice označuje kot podcenjujoče
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke so vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo, na kateri želijo razpravljati o napovedi ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko o likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve. “Po našem mnenju gre v izjavah ministrice za kulturo za podcenjujoč in zavržen pogled na ključno obdobje nastanka naše samostojne države, ko smo Slovenci po dolgih letih načrtovanj in želja dobili lastno državo”, pojasnjujejo in ob tem poudarjajo, da je Muzej slovenske osamosvojitve Vlada RS ustanovila ob 30. obletnici razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, kar je pomembna simbolna ločnica in hkrati v strokovnih krogih uveljavljena časovna distanca, po kateri javne institucije, zadolžene za ohranjanje premične kulturne dediščine, okrepijo svoja prizadevanja za prevzemanje gradiva od ustvarjalcev in imetnikov v svojo posest.
Muzej je bil po njihovih besedah ustanovljen s ciljem, da se na enem mestu zbira, ohranja in preučuje premično kulturno dediščino, vezano na osamosvojitev in nastanek samostojne in neodvisne Republike Slovenije, ter predstavlja muzealije, s tem povezana znanja in vrednote ter zgodovinski čas konec osemdesetih in začetek devetdesetih let. Svoje poslanstvo naj bi muzej izvajal samostojno in v sodelovanju z obstoječimi slovenskimi in tujimi muzeji ter deležniki. “Obdobje slovenske osamosvojitve je sicer že vključeno v obstoječe stalne in občasne muzejske razstave, vendar ni nikjer žarišče, kamor sodi po svoji pomembnosti v slovenski zgodovini,” poudarjajo v stranki.
Ob tem so opozorili na dejstvo, da muzeji hranijo ogromno predmetov, vendar je velika večina, (več kot 90 odstotkov) shranjenih v depojih. “Ustanovitev novega muzeja pomeni vzpostavitev dodatnega razstavnega prostora, torej novo možnost za razstavljanje predmetov, ki jih že hranijo obstoječi javni zavodi, hkrati pa to omogoča, da se nagovori splošno javnost, naj predmete z muzejsko vrednostjo, ki jih hranijo doma, prinesejo v strokovno hrambo”.
Dejstvo je, da muzej zajema izjemno pomembno zgodovinsko obdobje ob koncu 80. in začetku 90. let prejšnjega stoletja, torej dobo demokratizacije, ki je ključna za osamosvojitev Slovenije. Namera ministrice za kulturo pa gre po prepričanju stranke SDS v smeri, da praktično želi ukiniti muzej nastanka samega sebe, kar je zagotovo edinstveni primer v svetu. “Poleg tega ministrica za kulturo ne more samovoljno sprejemati in spreminjati odločitev in aktov, ki so v pristojnosti vlade. V primeru pa, da je navodilo za ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve prišlo iz same vladne koalicije, pa je to še toliko bolj žalostno”. Odboru za kulturo predlagajo, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa: 1. Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da ustavi vse postopke za ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve; 2. Odbor za kulturo poziva Vlado RS, da svoje ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije do Muzeja slovenske osamosvojitve izvaja skladno s Sklepom.
Sara Kovač