“Ukrajina je danes v krvi in solzah”, je dejala mlada ukrajinska novinarka Vira Labič, ki za naš spletni portal poroča v živo iz Ukrajine. Po nekaj dneh se je iz svoje domače vasice vrnila v Lvov, saj opisuje situacijo v Lvovu varneje kot v domači vasici, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od poljske meje.
Uvodoma je Vira Labič dejala, da situacija ni najboljša, saj naj bi včeraj med zračnim napadom v središču Harkova raketa zadela stavbo regionalne državne uprave, v napadu pa je umrlo več ljudi. Med drugim naj bi ukrajinsko mejo prečkale beloruske čete. Beloruske čete naj bi vstopile na ozemlje Černigovske regije po poročanju Vitalija Kirilova, tiskovnega predstavnika regionalnega oddelka terorističnih obrambnih sil “Sever”, v izjavi za medije.
“Skrbi nas dan, ko bomo izvedeli število naših padlih borcev”
“Danes je v Lvivu mirno. Ne čutimo take nevarnosti kot pred parimi dnevi. Slišali smo sirene, vendar se ni nič zgodilo, kolikor pa sledimo in vidimo v medijih, so ostala regionalna mesta napadena in je zelo težko, ker toliko nedolžnih ljudi umira,” je zaskrbljeno dejala Vira Labič in omenila, da so po včerajšnjem napadu na mesto Okhtyrka zabeležili 70 mrtvih. Vira je v nadaljevanju izrazila skrb zaradi umrlih, o katerih ne vedo še nič, saj številke niso bile javno izpostavljene. “Vemo, koliko žrtev je bilo na ruski strani, za naše branilce pa ničesar še ne vemo in z zaskrbljenostjo čakamo dan, ko bo predsednik povedal številko in ko bomo izvedeli imena,” je dejala in dodala, da so zaradi tega prestrašeni, veseli pa so nad nepripravljenostjo ruske vojske, da se bo Ukrajina tako lahko uprla.
Hrano in vodo imajo, nimajo pa varnosti
“Danes je Ukrajina v krvi in v solzah,” pri čemer je poudarila napade na civiliste, “ljudje imajo hrano, nimajo pa varnosti, saj so v nevarnosti v svojih lastnih domovih, sploh v tistih mestih, ki so zasedena”, je dejala mlada novinarka in opisala, da ljudje živijo začasno pod mestom v zakloniščih, k sreči pa imajo hrano in vodo, na vsake toliko se odprejo trgovine s živili, kjer si kupijo zalogo vsega, kar potrebujejo. Finančni minister jim je prav tako zagotovil stabilnost njihove valute, kar pa Labičeva vidi kot eno svetlih točk, “k sreči si vsaj hrano lahko kupimo”.
Veselijo se vstopa v Evropsko unijo
“Ena stvar pa zagotovo drži, Ukrajina še nikoli v času mojega življenja ni bila tako enotna, celo politiki, ki so bili prej razdvojeni, so zdaj z istim ciljem stopili skupaj, vzeli orožje in se odločili, da branijo mesto, skoraj neverjetno, prav zares,” je ponosno dejala Labičeva, pri čemer je izrazila zadovoljstvo in ponos nad podpisom dokumenta za prizadevanje za vstop v Evropsko unijo s strani ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. “To je zgodovinskega pomena za našo državo in hvaležni smo za vso podporo ostalih članic”, je povedala in dodala, da Ukrajina komaj čaka, da bo del te “velike družine”, iskreno pa se je zahvalila tudi podpori Slovenije pri svoji podpori, “res čutimo podporo celega sveta” in poudarila željo po pridružitvi EU in oddaljitvi od Rusije, kar prikazuje tudi spodnji posnetek, kjer ob prihodu ruskih vojakov Ukrajinci v ozadju vzklikajo “mi nismo Rusi!”.
“Revolucija dostojanstva”
Da bi lažje razumeli zgodovinski pomen podpisa Volodimirja Zelenskega, s katerim je izrazil željo po takojšnjem vstopu v Evropsko unijo, je treba opomniti na dogodek pred osmimi leti, v čas “ukrajinske revolucije dostojanstva”, ki se je takrat zdela kot “točka brez vrnitve”. In sicer mineva osem let, odkar je vlada brutalno obračunala z demonstranti, kar je pripeljalo do strmoglavljenja proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki je leta 2013 odstopil od podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, ki bi pomenil vzpostavljanje tesnejših politično-ekonomskih odnosov z blokom in se oddaljil od Rusije.
Tako je novembra 2013 izbruhnil val obsežnih protestov (znanih kot Evromajdan) kot odgovor na zavrnitev predsednika Janukoviča, da podpiše sporazum o politični pridružitvi in prosti trgovini z Evropsko unijo na srečanju vzhodnega partnerstva v Vilni v Litvi. Protesti so trajali več mesecev, vrhunec pa so dosegli z odstavitvijo predsednika Viktorja Janukoviča in strmoglavljenjem ukrajinske vlade.
Mlada novinarka je ob koncu povedala, da kljub temu, da več dni niso spali, še vedno vidijo svetlo luč, vizijo, ki jim daje upanje, da se borijo do konca in zmagajo. “Želim si, da bi se vojna čim prej končala, zavedamo se, da bo cena visoka, vendar gre za našo svobodo.”
Tanja Brkić