Sodišče je na današnjem sojenju domnevnemu morilcu Milku Noviču za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika zaslišalo hrvaškega izvedenca za balistiko, kemijsko fiziko in forenziko, ki je na glavo obrnil izvedensko mnenje Franca Sabliča, ki je obremenjevalo Noviča.
Vojin Maštruko, stalni izvedenec za balistiko, kemijsko fiziko in forenziko, z 31 leti prakse, ki je v svoji karieri delal na okoli 4400 primerih, je na današnjem zaslišanju predstavil popolnoma drugačne ugotovitve, kot jih je na prejšnjih sojenjih predstavil izvedenec Franc Sablič.
Morala bi se narediti revizija analize
Maštruko je sodišču dejal, da v analizi izvedenca Sabliča ni morfologije kot tudi ne ustrezne kemijske sestave delcev na telesu in oblačilih Noviča, zato bi bilo treba narediti revizijo, da bi se ugotovilo ustrezno kemijsko sestavo in morfologijo. Sablič je namreč naredil rekonstrukcijo strelca in žrtve, v katerem je strelec v počepnem in polpočepnem položaju, kar je po mnenju Maštruke mogoče, “ni pa edini mogoč položaj, saj ne vemo v katerem položaju je bila glava oškodovanca”.
Na Hondi je bila sled krvi in možganovine
Pri svoji analizi je Maštruko pojasnil, da je bilo na kraju zločina, kjer je bil umorjen Jamnik, več sledov krvi v različnih oblikah. Za primer je najbolj zanimiva ta, ki je bila na okoliških avtomobilih. “Na Hondi obstaja sled krvi in možganovine,” je opisal posledico dveh strelov v glavo, in pojasnil, da je na podlagi oblike kapljic krvi možno izračunati kot strelca in žrtve.
Starosti in izvora delcev ni mogoče dokazati
V ugotovitvah se je Maštruko dotaknil še Sabličeve analize delcev na Novičevi jakni, kjer naj bi bili GSR-delci v velikosti 5–6 mikronov, vendar po njegovem mnenju Slabič tega ni zmogel ugotoviti, ker nima izkušenj na elektronskem mikroskopu. Noviču so kriminalisti vzeli bris smodniški delcev na rokah šele 23 ur po Jamnikovi smrti, vendar ti delci po mnenju hrvaškega izvedenca na strelcu ostanejo med 3 in 6 urami, tisti na oblačilih pa ostanejo dlje, zato jih je tudi lažje dokazati. Prav tako ni možno dokazati starosti delcev, zato tudi ni možno ugotoviti, kdaj točno je prišlo do kontaminacije, saj lahko ti delci trajno obstanejo. “Metoda za izvor GSR-delcev ne obstaja,” je dejal Maštruko.
Verjetnost za kontaminacijo hrbtnega dela strelca je zelo majhna
Sablič je v svojem izvedeniškem mnenju ugotovil, da je bilo največ GSR-delcev, ki so posledica streljanja, najdenih na hrbtni strani Novičeve jakne. Maštruko je dejal, da “pri streljanju delci najbolj kontaminirajo roko, veliko manj obleko, še manj verjetno pa je, da bi kontaminirali hrbtni del jakne“, pri tem se je naslonil na analize poljske strokovnjakinje za balistiko, ki je ugotovila, da nastane največ delcev v smeri streljanja, v obratni smeri pa so ti v razdalji 10 centimetrov za orožjem manj prisotni.
Ker so pri Noviču največ delcev našli na hrbtni strani, je Maštruko pojasnil, da je bolj verjetno, da jih je Novič pridobil na strelišču, kjer je ogromno smodniških delcev, ki jih prezračevalne naprave ponesejo po vseh predmetih na strelišču, ali pa jih je dobil z drugimi načini kontaminacije. “Zanesljivo pa delci niso posledica streljanja,” je pojasnil Maštruko in na vprašanje sodnice odgovoril, da to ne bi bilo možno niti v počepnem ali polpočepnem položaju, kot je v svojem mnenju trdil izvedenec Sablič.
V strelski uporabi je največ streliva z enako kemijsko sestavo
Ker so na Novičevi roki našli minimalne sledi teh delcev, je Maštruko še pojasnil, da so delci na roki lahko prišli v stik z drugim kontaminiranim objektom in potrdil, da je do tega lahko prišlo zaradi shranjevanja izstreljenih tulcev, ki jih je Novič nekoč nosil v žepih svoje jakne. Ker ima večina orožja strelivo s Sinoxid netilkami, so zato delci z Novičeve jakne in rok podobni tistim s strelišča, je še dodal balistični strokovnjak Maštruko.
M. P.