Gorenjski muzej bo nocoj ob 19. uri v galeriji Mestne hiše v Kranju odprl razstavo o Radu in Kseniji Hribar. Razstava ilustrira usodo zakoncev Hribar ter povezuje dvig in zaton meščanskih družin Gorup in Hribar. Predstavljen je njihov gospodarski pomen, prenova gradu Strmol, umor zakoncev, izkop njunih posmrtnih ostankov, pokop in rehabilitacija.
“Na razstavi je na ogled predvsem dokumentarno gradivo. Predstavljene so fotografije. Kot ilustracija kulturnega dometa obeh družin pa sta razstavljena tudi Jakčeva portreta Rada in Ksenije ter portret Ksenije Hribar, ki ga je naslikala Ivana Kobilca. Poleg tega je na ogled pudernica, ki je bila najdena v grobu,” je pojasnil vodja projekta razstave Jože Dežman.
Predstavljeni so tudi izvirni izvodi prevodov romana Draga Jančarja To noč sem jo videl, v kateri je zajeta zgodba zakoncev Hribar. Kot poudarja Dežman, številni slovenski natisi romana in prevodi v tuje jezike, ki jih bo kmalu več kot 20, tlakujejo njuno pot doma in po svetu.
Avtorji razstave so poleg Dežmana še Angelika Hribar, Peter Hribar, Draško Josipovič, Nika Leben in Damjana Pečnik. Razstavne eksponate pa so si izposodili tudi v Notranjskem muzeju Postojna in Mestnem muzeju Ljubljana.
Razstava na njunem domu
V Mestni hiši bo razstava na ogled do 1. oktobra, nato pa si želijo razstavo za stalno postaviti na gradu Strmol, in sicer ob obletnici postavitve spominskega obeležja zakoncema Hribar, ki so ga v gradu slovesno odkrili konec lanskega oktobra. “Upam, da bo ta razstava potem pomenila dostojno oddolžitev graditeljem tega, kar danes vidimo na Strmolu,” je dejal Dežman.
Vabilo k sožitju in spravi
Kot je ocenil, gre za megalitsko zgodbo slovenske družbe, ki bi si zaslužila knjigo, film in morda še večjo zgodovinsko študijo. “Pri razstavi pa gre za poziv k dojemanju veličine slovenskega meščanstva, dojemanju njegove tragike in hkrati prijazno povabilo k sožitju in spravi,” poudarja Dežman in dodaja, da se razstava zaključuje z odprtjem spominske plošče in pomembnim državniškim opravilom predsednika republike Boruta Pahorja vsem žrtvam tovrstnega terorja.
Ubili so ju pripadniki komunistične VOS
Premožnega ljubljanskega industrialca Rada Hribarja in njegovo ekstravagantno ženo Ksenijo brutalno umorili pripadniki varnostno-obveščevalne službe januarja 1944, ko je, kot so zapisali ob razstavi, komunistični teror na Gorenjskem dosegel vrhunec. Njune posmrtne ostanke so arheologi v gozdu nad vasjo Mače izkopali marca lani, pokopali pa so jo v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah.
M. P., STA