Med vladanjem prejšnje vlade smo lahko poslušali očitke in strašenje opozicije ter celo sindikatov, da bo proračun zaradi novele zakona o dohodnini, ki je dvignila plače vsem, izgubil od 700 do 800 milijonov evrov. A danes, ko je govora o strošku tako imenovane reforme plač (čeprav si tega naslova ne zasluži) v javnem sektorju, kritik tistih, ki so bili tedaj najbolj kritični, “začuda” ni, čeprav je ta za obdobje štirih let ocenjena na kar 1,4 milijarde evrov.
Ko je Janševa vlada želela sprejeti dohodninsko novelo, se je sklicevala na opozorila številnih mednarodnih institucij, ki Slovenijo že dlje časa opozarjajo, da so plače v Sloveniji prekomerno obdavčene. Kot je znano, visoka obremenitev dohodka iz dela predstavlja pritisk na same stroške dela in s tem slabša mednarodno konkurenčnost podjetij, kar pa neposredno vpliva na gospodarsko moč države. Obremenitev dela sicer neposredno vpliva tudi na dohodek, ki ga delavec prejme za opravljanje svojega dela. Ker je plača tista, ki predstavlja poglavitni dohodek za življenje, obremenitev seveda vpliva tudi na sam prihranek. Vsega tega se je tedanja vlada dobro zavedala. Aktualna vlada je ob nastopu mandata kljub tem dejstvom zaustavila manjše plačne reforme, sedaj pa je mogoče poslušati, da so plače preobremenjene.
Ko je prejšnja vlada sprejela dohodninsko reformo, ki je razbremenila delo in posledično povečala neto plače, so v opozicijskih vrstah strašili, da se bo ustvarila “luknja” v proračunu v višini med 700 in 800 milijonov evrov. V znak kritike so navajali, da bo ukrep vodil v kolaps javnih financ, s tem pa naj bi bilo konec javnega zdravstva in šolstva.
Izkazalo se je, da je bilo strašenje povsem nepotrebno. Prilivi od dohodnine so se leta 2022 celo povečali za 4,3 % v primerjavi z letom prej. Razloge za to so predstavljali višja zaposlenost, napredovanja in dogovori o plačah v javnem sektorju ter rast plač v zasebnem sektorju. Čeprav je dohodninska reforma nekoliko znižala prihodke, pa je očitno, da proračun ni utrpel nevzdržnega primanjkljaja. Še pomembneje je, da so se prilivi od dohodnine še zvišali.
Premier Robert Golob je v petkovi izjavi zadostno število podpisov kolektivnih pogodb oz. aneksov k pogodbam in dogovorov, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema, označil za zgodovinski podvig in krono pogajanj. Da v konkretnem primeru ne gre za reformo, ampak zgolj za popravke, je v nedavnem pogovoru za Radio Ognjišče izpostavil prvak SDS Janez Janša. V zvezi z višino sredstev, ki bo potrebna za dvig plač v javnem sektorju, je opozoril, da se bo večji del obremenitve prenesel v mandat naslednje vlade. To bi po njegovih besedah ogrozilo javne finance, in sicer zlasti ob ohlajanju gospodarstva.
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob po podpisu dogovora s sindikati o uveljavitvi novega plačnega sistema v javnem sektorju:
“Danes je zgodovinski dan, ko je vladi ➡️ in socialnim partnerjem uspelo, da smo zaključili dogovor o plačnem sistemu v javnem sektorju. Ta dogovor izboljšuje… pic.twitter.com/LzMWu4fotC— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 15, 2024
Golobova vlada se sodeč po navdušenju, ki je nastalo ob petkovem prispevku zadostnega števila podpisov sindikatov, ne obremenjuje s tem, da proračunske računice ni in da se približuje kriza. Težko je verjeti, da bi v naslednjem mandatu imela ista sestava strank v rokah škarje in platno, vse bo tako vrženo na pleče tistih, ki bodo na oblast prišli za njimi.
A. H.