Danes je v spominskem parku Teharje potekala vsakoletna maša za teharske žrtve. Mašo je daroval upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki je v pridigi izpostavil, da je v “deželi tej nekaj gnilega”, Teharje pa so kraj nesrečnega imena, ki se ga je potrebno spominjati, vse dokler se ne preobrazi v kraj blagega spomina. Zbrane je nagovoril tudi zgodovinar Tomaž Debevec, sin Lojzeta Debevca, ki mu je junija 1945 uspelo uiti iz teharskega taborišča.
“Od skupine 11 mladih fantov se je le štirim uspelo rešiti na svobodo. Začela se je dolga pot begunstva. Na Teharjah je bil tudi njegov brat Tone, ki ga je zadnjič videl približno deset dni pred pobegom,” je povedal Debevec.
Za Turnška bo sicer preobrazba spomina, ki ima strašno moč, še dolgotrajni proces, ki so ga sposobni le duhovno prebujeni ljudje. Kot je povedal, spomin na negativne stvari lahko človeka oblikuje negativno, če mu nasproti še v večji meri ne stoji spomin na dobre, lepe in svete reči.
Po Turnškovih besedah je v tej “deželi nekaj gnilega”, veliko je sovraštva do tistih, ki pozivajo h kesanju, spreobrnjenju, odpuščanju, spravi in bratskem sožitju. V deželi je po besedah nekdanjega nadškofa še veliko “ideološke megle”, ta megla pa preprečuje novim generacijam, da bi videle, doživljale in živele iz resnice o nas samih, poroča STA.
Turnšek se je vprašal, kako se je mogoče veseliti umorov, kakor pričajo pisni viri intelektualnih storilcev zločinov, ter kako razumeti organiziran teror in ustrahovanje nedolžnih ljudi.
Spomin na komunistične zločine
Po koncu spopadov po drugi svetovni vojni so se na slovenskih tleh začele obsežne eksekucije Slovencev in Slovenk ter tujcev. “V taborišču Bukovžlak so grozo psihičnega in fizičnega trpljenja doživljali številni Slovenci in ljudje drugih narodnosti, otroci in odrasli. Mnogi so bili ubiti v bližini, več tisoč pa odpeljanih v smrt drugam,” so pred današnjo mašo zapisali na spletni strani Katoliške cerkve.
Žrtve komunističnega nasilja so končale svojo pot v samem taborišču Bukovžlak, še več pa so jih od tu odpeljali v smrt v Hudo Jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika.
V spomin žrtev komunističnega nasilja je vlada Janeza Janše določila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Dan spomina je bil določen na 17. maj. Vlada Roberta Goloba ga je ukinila 16. maja leto kasneje, zaradi česar je bila deležna številnih kritik in obsodb.
Ž. K.