Kot smo poročali, je pred dnevi upravno sodišče razsodilo, da je bil sklep uradniškega sveta, da Senad Jušić izpolnjuje pogoje za mesto generalnega direktorja policije, nezakonit. Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav sprožil upravni spor, saj je zagovarjal prepričanje, da Jušić ob nastopu položaja ni izpolnjeval pogojev. Vsi – vključno s koalicijskimi partnerji Svobode – so pričakovali nov razpis za imenovanje generalnega direktorja. Uradniški svet pa se ne strinja.
Uradniški svet poudarja, da upravno sodišče sklepa posebne natečajne komisije ni odpravilo, ampak je ugotovilo njegovo nezakonitost, kar naj bi bila po njihovi interpretaciji lahko podlaga za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, ne pa za ponovitev postopka.
“Upravno sodišče torej sklepa posebne natečajne komisije ni odpravilo in vrnilo zadeve v ponovni postopek, ampak je, kot je bilo navedeno, zgolj ugotovilo njegovo nezakonitost, kar pa je lahko podlaga za morebitno uveljavljanje odškodninske odgovornosti tožnika,” so navedli v uradniškem svetu.
Ob tem so poudarili, da obrazložitev izpodbijanega sklepa v delu presoje izpolnjevanja natečajnih pogojev ne odstopa od njihove dosedanje prakse. V skladu z njo so se po navajanju uradniškega sveta “v obrazložitvi sklepa zgolj taksativno navedli pogoji, ki jih po mnenju posebne natečajne komisije kandidat izpolnjuje, nikoli pa ta ni podrobneje utemeljevala izpolnjevanja vsakega pogoja posebej”. “V dosedanji praksi upravnega sodišča pomanjkljivost obrazložitve glede izpolnjevanja pogoja ni vplivala na zakonitost odločitve,” trdijo v uradniškem svetu.
Zadošča že izjava kandidata?!
Pojasnili so tudi, da navedena praksa uradniškega sveta izhaja iz “posebnosti postopka javnega natečaja za najvišje uradniške položaje v organih državne uprave, ki je usmerjen predvsem v presojo strokovne usposobljenosti kandidatov za položaj, in ne ugotavljanju dejanskega izpolnjevanja pogojev”. Za presojo izpolnjevanja pogojev pred posebno natečajno komisijo po veljavni uredbi, kot navajajo, zadoščajo že izjave kandidata. Verodostojnost teh izjav pa preveri organ, ki kandidata izbere.
“Uradniški svet bo citirano sodbo in sklep upravnega sodišča proučil in na prihodnji seji sprejel odločitev, kako stališča sodišča upoštevati pri izvajanju prihodnjih postopkov. Ob tem pa bo proučil tudi možnosti uporabe izrednega pravnega sredstva, tj. predloga za dopustitev revizije,” so še napovedali v uradniškem svetu.
Pravni absurd
Interpretacija uradniškega sveta meji na absurd. Če bi res držalo, da je bila dosedanja praksa, da kandidati za visoke funkcionarske položaje kar sami izjavljajo, da izpolnjujejo pogoje, pri tem pa jih nihče ne preverja, bi tak postopek povsem izgubil pravno legitimnost in ga spremenil v politično farso. Uradno preverjane je običajno tudi za službo povsem navadne administratorke na ministrstvu.
Čeprav odločba upravnega sodišča eksplicitno ne nalaga ponovitve postopka, je to povsem običajna pravna dedukcija, da mora biti postopek, kjer je bilo ugotovljeno, da kandidat ne izpolnjuje pogojev, ponovljen.
Kaj je pomen dikcije razsodbe upravnega sodišča?
Preučimo dikcijo upravnega sodišča: ko zapiše, da “ni mogoče ugotoviti, kako, zakaj oz. na podlagi česa je omenjena komisija zaključila, da ima osem let delovnih izkušenj”, s tem sodišče neposredno napada sklep ministrstva in komisije, da se delo pomočnika šteje kot vodstveni položaj. Komisija in ministrstvo nista znala dokazati, da ima res pravilno število delovnih izkušenj oz. sta to poskušala prirediti na tako neroden način, da je upravno sodišče ugotovilo, da ne ustreza niti politično imenovanemu funkcionarju. Spomnimo pa, da je delovna doba ključni razpisni pogoj delovnega mesta!
Koalicijski partnerji pravijo, da bi bilo treba razpis ponoviti
Koalicijski partnerji Gibanja Svoboda si medtem želijo umiti roke: tako SD kot Levica menijo, da bi bilo treba razpis za generalnega direktorja policije ponoviti in tako odpraviti senco dvoma nad njegovim imenovanjem. V resnici seveda ne želijo prevzeti politične odgovornosti za nezakonito imenovanega generalnega direktorja.
V Gibanju Svoboda se medtem ne dajo: “Kar želijo koalicijski partnerji, je ena zadeva. Sklep je nezakonit zgolj zaradi problematične oz. nezadostne obrazložitve, sicer pa imenovanje nima znakov nezakonitosti, in to je treba jasno povedati, očitno večkrat,” je po sestanku koalicije dejala vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič.
Izjava je seveda na meji verjetnega: obrazložitev ustreznih izkušenj na vodstvenih položajih je bil seveda eden izmed bistvenih pogojev za imenovanje na položaju.
Vodstvo Gibanja Svoboda gre še dlje – imenovanje je zakonito, je poudaril minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Upravno sodišče je ugotovilo, da je bil sklep uradniškega sveta o izpolnjevanju pogojev Jušića za ta položaj pomanjkljivo obrazložen, ni pa presojalo, ali izpolnjuje pogoje o delovnih izkušnjah, pravi. Po njegovem gre “za procesno napako”.
Bo minister preživel interpelacijo
Boštjana Poklukarja sicer čaka interpelacija, ki jo je zahtevala stranka NSi. Postavlja se torej vprašanje, kako bosta na interpelaciji glasovala SD in Levica, saj bi si z glasovanjem v prid ministru zopet umazali roke s spornim imenovanjem in bi zanj zopet postali odgovorni. Avšič Bogovičeva na to odgovarja: “Z ministrom smo se pogovarjali, interpelacija je na mizi, minister bo še naprej podajal pojasnila, in mislim, da v tem trenutku ni problema.”
Nenavadno vztrajanje Gibanja Svoboda pri tem, da kompromirani generalni direktor policije ostane na funkciji, je politično iracionalno in hkrati bizarno, prav mogoče pa je, da razkriva zelo specifične preference vodstva stranke o tem, kdo bi moral voditi policijo, sploh v smislu tega, da kar nekaj vidnim članom stranke, na čelu s predsednikom, že nekaj časa nad glavo visi možnost kazenskega pregona. Je stranka Gibanje Svoboda pripravljena umreti za Senada Jušića (v resnici pa za svojega predsednika)? Prav mogoče. Saj v resnici obstaja le kot inštrument predsednika stranke in nacionalno socialističnih gospodarskih lobijev, ki so ga postavili na Gregorčičevo.
I. K.