Odhajajoči predsednici ustavnega sodišča Jadranki Sovdat se zdi nedopustno, da na nekatere odločbe ustavnega sodišča že po več let ni odziva. “To je velika anomalija v delovanju pravne države,” je poudarila. Po njenem je nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča lahko tudi razlog za ustavno obtožbo, “saj gre vendar za kršitev ustave”. Ena od neuresničenih zadev je tudi odločba ustavnega sodišča v zvezi z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa financiranje zasebnih osnovnih šol. Zaradi nje se obeta tudi vložitev predloga ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca, saj je namreč vlada 22. novembra sporočila, da nasprotuje predlogu novele Zofvija, ki jo je v DZ vložila poslanska skupina SDS.
Sovdatova se o konkretnem primeru ni želela izrekati, njeno splošno stališče pa je, da je nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča lahko razlog za ustavno obtožbo, “saj gre vendar za kršitev ustave”. Po njenem mnenju gre sicer pri ustavni obtožbi po eni strani za politični mehanizem v parlamentu, ki pa se lahko, če ima podporo vsaj 46 glasov, spremeni v pravno sredstvo. V tem primeru bi se moralo ustavno sodišče izrekati o konkretni ustavni obtožbi, je pojasnila in spomnila, da ustavno sodišče doslej ustavne obtožbe še ni obravnavalo.
Ustavno sodišče lahko določi sankcije
Tudi o novi pobudi v tem primeru, ki čaka na obravnavo na ustavnem sodišču, in sicer, da naj sodišče samo določi, kako naj se omenjena odločba izvrši, Sovdatova konkretno ni želela govoriti. Izrazila je prepričanje, da bo zadeva prišla na vrsto kmalu, ker je bila v tem primeru ena odločba že izdana in ker je nespoštovana. “To so zame razlogi, ki govorijo za to, da se jo vzame naprej,” je pojasnila.
Ob tem je v izjavi za STA spomnila na primere iz preteklosti, ko se je ustavno sodišče na podlagi nove pobude dejansko odločilo za stopnjevanje sankcije. V primeru instituta prisilne poravnave je denimo sodišče odločilo, da dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, se institut prisilne poravnave ne sme uporabljati.
Že štiri leta vladajoča politika zavestno krši ustavo
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo 4. decembra 2014 odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena ZOFVI v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z ustavo, ter določilo, da mora državni zbor ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Zdaj je od te odločbe ustavnega sodišča minilo že 4 leta, a odločba še vedno ni udejanjena. Tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je že večkrat poudarila, da tovrstno nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča pomeni neposreden napad na načelo pravne države.
C. Š.