Vlada Roberta Goloba doživela hladen ustavni tuš

Datum:

“Vsak pravnik je pričakoval zadržanje” je odločitev ustavnega sodišča o noveli zakona o RTV Slovenija komentiral nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Predlagateljica, vlada Roberta Goloba, pa je po mnenju političnih analitikov doživela “hladen tuš” in “prvo stopnico”, na kateri se je spotaknila. 

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o RTV Slovenija, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave. Delno zadržanje je podprlo pet ustavnih sodnikov, tri ustavne sodnice pa so glasovale proti. Pobudo za oceno ustavnosti je sicer vložilo več vodilnih oseb na javnem servisu. Prvopodpisani je predsednik programskega sveta Peter Gregorčič. Odločitev tako izpodbija določbe, v skladu s katerimi prenehajo mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia. Pobudniki ustavne presoje so prepričani, da bi zaradi prekinitve mandatov prišlo do nepopravljivih posledic.

Čeprav je sodišče ideološko močno nagnjeno na levo, očitno še deluje. Se je pa kljub temu pokazal “skrajno levi” element znotraj institucije – tri ustavne sodnice so skušale kar z napačnim sklicem na zakon o ustavnem sodišču zadržati postopek, dokler ne bi levi politični pol “počistil” kadre na javnem zavodu. Z vprašanjem, kakšne bodo politične posledice odločitve sodišča za premierja Roberta Goloba in vlado, smo se uvodoma obrnili na komentatorja in odgovornega urednika spletne Domovine Roka Čakša: “To je hladen tuš za za Golobovo vlado, ki tako drvi s čiščenjem posledic Janševe vlade, da jo je na koncu pri tem moralo ustaviti celo ustavno sodišče, ki ji je sicer ideološko naklonjeno oziroma blizu.” 

Politični komentator Rok Čakš (Foto: STA)

“To je pomemben znak za oblast, da se ustrezno samoomeji, sicer jo bodo nujno morale omejiti druge demokratične institucije v državi,” je prepričan Čakš.

“Gre za prvo stopnico, na kateri se je Golob spotaknil”
Komentar je podal tudi nekdanji komentator in predsednik SLS Marko Balažic: “Pokazalo se je to, na kar smo opozarjali že med referendumsko kampanjo – da ima zakon veliko pomanjkljivosti zlasti glede imenovanja. Ustavno sodišče je po njegovem pokazalo, da določene pomanjkljivosti obstajajo in da bo procese pisanja zakonodaje treba “malo izboljšati”. Ne gre samo za novelo o RTV Slovenija, ustavno spornih je namreč še več zakonov. Več takšnih vprašljivih zakonov je šlo nedavno skozi proceduro, denimo zakon o dohodnini. “Gre za prvo takšno resnično opozorilo za Goloba, da tako “na lahko”, kot so si zamislili, ne bo šlo.” 

Predsednik SLS Marko Balažic. (Foto: STA)

“Seveda pa bodo zadevo skušali predstaviti, kot da ne gre za poraz, a v resnici gre za prvo stopnico, na kateri se je Golob spotaknil. Doslej tega ni bilo, sedaj pa se je to zgodilo. Imamo pravno državo, ki jo je treba spoštovati,” je svojo misel zaključil Balažic.

Bo šla Golobova vlada nad RTV z novim zakonom?
Pravni vidik odločitve ustavnega sodišča pa je podal vrhovni sodnik Jan Zobec: “Ne gre za končno odločitev ustavnega sodišča. To pomeni samo to, da se zakon ne more izvajati, da je stanje zamrznjeno. Tako bo, dokler ne bodo odločili o vsebini zakona, o pobudah. Zadeve, ki so začasno zadržane, so absolutno prednostne.” Zobec meni, da je zadeva dokaj kompleksna, zato je o dolžini postopka na ustavnem sodišču težko domnevati.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec (Foto: Demokracija)

Gre za več vidikov, več nivojev protiustavnosti, pojasni nekdanji ustavni sodnik – od zlorabe samega postopka do posegov v mandate, retroaktivnost, pravico do družinskega življenja itd. Treba je vedeti, da so ljudje izgubili svoje službe in položaje. Ključna je tudi pravica do upravljanja javnih zadev itd. “Zadeva je ustavno večplastna, posledično zadeva lahko traja določen čas …” Zakon je zadržan, kar pa po mnenju Zobca ne pomeni, da zakonodajalec ne more tega zakona tudi razveljaviti, spremeniti z novim zakonom. Mogoče je sprejeti novi zakon in stari preneha veljati. Zakon namreč velja (od konca lanskega leta), se pa ne izvaja zaradi zadržanja. Kot pojasnjuje sodnik Zobec, zakon ne more imeti pravnih učinkov v tistem delu, kjer so ga ustavni sodniki zadržali. Če bi bile pobude zavrnjene, pa je seveda mogoče iti na Evropsko sodišče.

Dobra možnost bi bilo tudi Evropsko sodišče …
“Gre zagotovo za dobro možnost. Prepričan sem, da je vsaj v primeru nekaterih ustavnih sodnikov prav to poglavitni motiv. Verjamem pa, da je bil pri večini glavni motiv zavezanost Ustavi RS, človekovim pravicam in mednarodnim instrumentom, zlasti Evropski konvenciji,” odločitev sodnikov komentira Zobec. “Vsak pravnik je pričakoval zadržanje,” pojasni in doda, da se pri vprašanju zadržanja tehta samo med dvema slabima možnostma. Ena slaba možnost so škodljive posledice, ki bi nastale z izvajanjem zakona, pa bi se pozneje izkazalo, da je zakon protiustaven, in škodljive posledice, ki bi nastale z neizvajanjem zakona, pa bi se kasneje izkazalo, da je zakon ustavno skladen. V tem primeru pa je evidentno, da gre za prve posledice, ki bi nastale zaradi izvajanja tega zakona in bi bile nepopravljive zlasti za pobudnike, saj bi jim prenehali mandati.

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Putin in Hamas imata enak modus operandi glede načina vojskovanja

Franco Fiumara je doktor pravnih in političnih ved. Je...

[Video] Ne prav bistre Golobove objave

"Izgleda kot osnovnošolec, ki se nekej pifla na pamet....

[Video] “Vsi smo Uroš Jernejc!”

Ljubljanski župan Zoran Janković zastruplja vodo in uničuje vse,...

Klofuta Klakočar Zupančičeve

Za tovarne laži, ker smo pisali, da dodatno dela...