Analitika Boštjan M. Turk in Edvard Kadič sta v oddaji Ura moči govorila o tem, kaj sodba Ustavnega sodišča RS o zakonu o RTV in protesti gasilcev pomenijo za vlado in državo. Gre res po novem za delitev na normalne in nenormalne in ne več na leve in desne?
Analitik Boštjan M. Turk meni, da je (zaenkrat še neuradna) odločitev ustavnega sodišča, da zadrži vladni zakon o RTV, prvovrstna kritika vlade oz. celo svojevrstna klofuta, je pa prav, da se je to zgodilo. Zakaj je po njegovem prišlo do takšne odločitve? “Politična ocena na Ustavnem sodišču RS je, da je ta koalicija odpisana, da je Golob odpisan in da z odločitvijo ne izgubijo prav dosti, saj je zakonodaja skregana z zdravo in pravno pametjo.”
Po Turkovem mnenju so poslali v proceduro nedodelano zakonodajo, ker imajo kompleks, da želijo vso oblast – potrebujejo RTV, da ga bodo v celoti nadzorovali, da se ne bi manifestacija nezadovoljstva prelila v medije. Po Turkovem mnenju se oni tega najbolj bojijo. Pod krinko depolitizacije si želijo absolutno politizirati, homogenizirati in absolutizirati oblast nad javnimi mediji.
Analitik Edvard Kadič je izpostavil, kako daleč na levo je pomaknjen sistem glede na to, da so nad odločitvijo ustavnega sodišča bili ljudje “presenečeni”, saj gre vendarle za organ, ki presoja skladnost [tega ustavno povsem neskladnega zakona] z ustavo.
Protesti: oblast in medije je strah
Obdelala sta tudi temo nedavnih gasilskih protestov. Voditelj Požar je opozoril, da so mediji zgodbo o gasilcih “stlačili” nekje v sredino oddaj in portalov za razliko od petkovih politkolesarjev, ki so vsak petek kraljevali na naslovnicah. “Mediji ne smejo imeti dvojnih meril. Če jih imajo, potem niso mediji,” je opozoril Turk. Po njegovem so mediji megafon lastnikov in s tem tudi v službi politike, ki (lastnikom) omogoča preživetje. Zdi se mu nevzdržno, da si kdo drzne napadati upravičen protest družbene skupine gasilcev, ki predstavlja najpopularnejšo skupino ljudi v Sloveniji. To naj bi kazalo na neke vrste paniko oz. neko “kratko pamet” ali pa smo že na točki, kjer je cilj pomembnejši od sredstev.
“Če se bodo gasilci uprli aroganci oblasti, potem bomo mi [tako mediji kot oblast] delali z njimi kot z garjavo živino,” razmišlja Turk. Voditelj je opozoril, da je predsednica DZ prišla protestnike celo pozdravit. Po Kadičevo to pomeni, da gre za “golobizem” – t. i. PR-ovsko marketinško strukturo, ki znotraj nima svoje vsebine. Ti ljudje so Urška Klakočar Zupančič, Marjan Šarec, Sanja Ajanović Hovnik.
“Ulica in mediji so jih zgradili. In oni v tem trenutku ne dojemajo najbolje, da jih bo ulica slej kot prej tudi odnesla,” pravi Kadič in nadaljuje: “Nalijmo si čistega vina: oni so prišli tja, ker jih je bilo strah. Protesti so snežna kepa, oblasti pa je ulice vedno strah.” Pri tem dodaja, da se to zgodi le pri naravnih, spontanih protestih, ne pa pri umetnih protestih, kakršne smo ob petki spremljali dve leti – pri tistih pa se nič ne zgodi. Oni kolesarijo, mediji o tem poročajo, zgodbe nosijo v Bruselj, a je vse tako, kot je bilo, saj v takšnih protestih ni srca, ni duše. Napadi so na gasilce in tudi Ruparja, ker se upokojencev bojijo.
“Gre za strah pred snežno kepo, ki bi se utegnila sprožiti, in ko se bo enkrat sprožila, je to rok mesec, dva in bo ta vlada adijo,” trdi Kadič. S temi protesti, ki se zdaj dogajajo, ljudje vidijo za kuliso Potemkinove vasi, ki so jo gradili provladni novinarji, in gledajo resničnost v ozadju. Protestov, kjer so v ozadju iskrena čustva, se oblast boji.
Proslava ob kulturnem prazniku: gre za simboliko
Obdelali so tudi sramotne Prešernove nagrade, kjer se je kot “osrednja” gostja nepovabljeno pojavila Svetlana Makarovič, ki ji je ploskal državni vrh. Kadič meni, da gre za to, da oblast pokaže, kdo vlada. Na vsak način v ospredje silijo neko skrajno levo umetnico, ki je v dveh letih postala simbol sovražnosti, simbol sovražnega govora, zmerja ljudi s podganami, na vseh protestih je bila siva eminenca. Sprašuje se, kaj je bilo z ljudmi v dvorani, da nihče od njih ni bil sposoben na glas povedati, da to ni primerno za kulturni praznik.
Prav tako je izpostavil, kako so mediji predstavljali Golobov prihod na proslavo z novo spremljevalko, češ, da se je “outiral” z novo partnerko. Kadič se sprašuje: “Kako je lahko outiral z novo partnerko, če še s staro ni zaključil?”
V zvezi s tem je Turk povzel, da smo Slovenci svetovni prvaki v številu levičarjev na kvadratni meter in je zato nacionalni šport, da lahko prideš kamor koli in rečeš “jaz sem levičar”in počneš kar koli. Poudaril je, da je proslava v Cankarjevem domu izraz spremembe strukture glavnega mesta, ki ga on več ne prepozna – tam je koncentracija skrajnega levičarstva. Ljudje so v dvorani ploskali sami sebi, saj so se zavedali, da so potegnili najbolj oportune poteze. Ko so ploskali Makarovičevi, so ploskali svoji karieri.
Andrej Žitnik