Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) je na Specializirano državno tožilstvo vložila kazensko naznanilo zoper Mateja Accetta, ustavnega sodnika in nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V iniciativi menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum zlorabe uradnega položaja po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).
V središču očitkov je sestanek med Matejem Accettom in takratno podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo marca 2023, ko je bila pred ustavnim sodiščem še odprta presoja zakona o RTV Slovenija. CI ADSS trdi, da je Accetto na tem srečanju dovolil razpravo o vsebini zadeve, kar po njihovem mnenju predstavlja kršitev načela sodniške neodvisnosti in prestop uradnih pristojnosti.
Dokumenti razkrivajo verjetnost, da je Accettov glas odločilno vplival na izid
Kazensko naznanilo temelji na dokumentih Evropske komisije, ki so bili javnosti razkriti 17. oktobra 2025. Po navedbah iniciative v dokumentih piše, da je bila ena izmed točk priprave srečanja Jourove v Ljubljani “preverjanje stališč predsednika ustavnega sodišča” glede zakona o RTV.
Le nekaj dni po tem obisku je ustavno sodišče s tesnim izidom 5 proti 4 odpravilo začasno zadržanje zakona. Kdo je odločilni peti glas, zaradi tajnosti glasovanja ni znano. CI ADSS pa meni, da obstaja verjetnost, da je prav Accettov glas odločilno vplival na izid.
Zakon o RTV Slovenija je bil ena ključnih političnih tem po volitvah 2022. Vlada Roberta Goloba je zakon predstavljala kot orodje za depolitizacijo javnega medija, saj je z njim prišlo do sprememb v načinu imenovanja vodstva in nadzornih organov RTV.
Nasprotniki zakona, med njimi opozicijske stranke in del novinarjev, so opozarjali, da zakon v praksi prinaša enostranski politični vpliv in ogroža uredniško neodvisnost. Kmalu po uveljavitvi zakona je prišlo do menjav vodstva RTV in odpuščanj več novinarjev, kar so sodišča v nekaterih primerih označila kot nezakonite odpuste.
Ustavno sodišče je izvajanje zakona najprej začasno zadržalo, pozneje pa odločilo, da ni v neskladju z ustavo. Evropska komisija je takrat pozdravila sprejem zakona, saj naj bi bil v skladu z evropskimi standardi glede svobode in neodvisnosti medijev.
Dokumenti razkrivajo vpletenost Evropske komisije
Po navedbah CI ADSS razkriti dokumenti dokazujejo, da je bila Evropska komisija dejavno vključena v spremljanje dogajanja okoli zakona o RTV. Trdijo, da je Jourová na sestanku z Accettom vplivala na odločanje ustavnega sodišča, kar bi lahko pomenilo kršitev načela delitve oblasti in neodvisnosti sodstva.
CI ADSS opozarja, da je Accetto kot predsednik ustavnega sodišča nosil dolžnost, da zavrne vsak zunanji vpliv. Menijo, da je s tem, ko vsebine sestanka sprva ni razkril javnosti in je pozneje zanikal pogovor o zakonu, opustil del svojih dolžnosti in omogočil politično motivirano odločanje.
Možne pravne posledice in odzivi
Zloraba uradnega položaja po 257. členu KZ-1 se lahko kaznuje z do enega leta zapora, v primeru večje škode pa do treh let. Iniciativa v prijavi poudarja, da je odločitev ustavnega sodišča vplivala na politično ravnotežje v medijskem prostoru, na posamezne novinarje kot tudi na ugled pravne države.
V preteklosti sta Accetto in Jourová zanikala, da bi se na sestanku pogovarjala o vsebini odprte zadeve. Evropska komisija je že leta 2023 poudarila, da obisk ni bil namenjen vplivanju na odločanje sodišča, temveč je šlo za redni pogovor o stanju medijske svobode v Sloveniji.
Poziv tožilstvu, naj primer preišče
CI ADSS poziva tožilstvo, naj primer preišče in po potrebi vloži obtožnico, saj po njihovem mnenju “primer zadeva sam vrh sodne oblasti in zaupanje javnosti v neodvisnost sodišč”. Obenem napovedujejo, da bodo s prijavo seznanili tudi slovenske medije in širšo javnost.
Accetto se brani
Specializirano državno tožilstvo se na prijavo za zdaj še ni odzvalo. Evropska komisija po razkritju dokumentov ni javno komentirala novih očitkov, oglasil pa se je ustavni sodnik Matej Accetto. Njegovo izjavo objavljamo v celoti:
“V zvezi z v petek razkrito sporno vsebino internega opomnika Evropske komisije, pripravljenega pred srečanjem na Ustavnem sodišču 1. marca 2023, dajem naslednjo izjavo.
Začnem pri vsebini razkritega spornega besedila opomnika, po katerem naj bi komisarka Jourova nameravala preveriti stališča predsednika Ustavnega sodišča glede novega zakona o RTV. Gre za besedilo iz internega opomnika Evropske komisije, s katerega vsebino do petka nisem bil seznanjen. Na samem srečanju, ki ni bilo na štiri oči, ne o zadevi RTV ne o drugih odprtih zadevah nismo govorili – celo izrecno sva oba s komisarko srečanje začela s splošnim (in vsaj zame samoumevnim) poudarkom, da se o odprtih zadevah seveda ne bomo pogovarjali. Srečanje ni in v nobenem primeru ne bi moglo vplivati na odločanje Ustavnega sodišča v tej (ali kateri koli drugi) zadevi: razlogi, iz katerih je Ustavno sodišče ob poudarjeni nuji hitre odločitve izpodbijani zakon najprej začasno zadržalo in nato ob težavah z oblikovanjem končne odločitve to začasno zadržanje odpravilo, so razvidni iz obeh sklepov in ločenih mnenj. Da je pred srečanjem komisarka oziroma Evropska komisija o možnosti takega pogovora o odprti zadevi, kot kaže opomnik, vendarle razmišljala, pa kljub temu, da je to namero kasneje opustila, tudi sam ocenjujem za graje vredno, saj je v nasprotju s temeljnimi postulati načela pravne države, vključno z načelom delitve oblasti.
Ker nekateri komentarji to razliko spregledujejo, še enkrat poudarjam, da je sporno besedilo vseboval interni opomnik Komisije, s katerim Ustavno sodišče ni imelo nič, pripravljen pa je bil znotraj Komisije v okviru njenih lastnih gradiv pred srečanjem, in ne kot zapisnik, ki bi poročal o vsebini srečanja. To je imelo pred očmi tudi Splošno sodišče EU, ki je v svoji sodbi ob presoji celotnega gradiva v zvezi z argumentom Komisije, da zakrita poved iz opomnika ne odraža dejanskih posredovanj ali izmenjav na srečanju, med drugim zapisalo (citiram iz 106. točke obrazložitve sodbe v zadevi T‑235/24, Zver proti Komisiji): »Če je javnost povsem zmožna razumeti, da lahko avtor predloga njegovo vsebino pozneje spremeni […], je vsekakor še toliko bolj zmožna razumeti, da dokument, ki je namenjen pripravi sestanka in v katerem so določeni nekateri cilji v zvezi s temami, ki se bodo obravnavale, ne prejudicira tega, o čemer se bo na navedenem sestanku dejansko razpravljalo.
Morda za konec vendarle kaže dodati še splošno pripombo o naravi tovrstnih srečanj kot takih. Srečanja med predsedniki najvišjih državnih sodišč ter Sodišča EU in predstavniki Evropske komisije niso nekaj neobičajnega ali redkega. Sam sem se v preteklih letih udeležil več tovrstnih (dvo- ali večstranskih) srečanj, na katerih smo predstavniki sodišč in Komisije govorili tudi o vsebinskih vprašanjih delovanja pravne države v EU, a seveda nikoli o konkretnih odprtih zadevah. Med drugim se je ob robu enega takih srečanj na visoki ravni na temo zagotavljanja spoštovanja pravne države v letu 2021 tudi s podpredsednico Jourovo srečal že moj predhodnik. Ena pomembnih nalog Komisije je namreč tudi ta, da pomaga bdeti nad spoštovanjem načela pravne države v EU, kar med drugim udejanja tudi z letnimi poročili o stanju pravne države v državah članicah EU. Zato nisem videl razlogov za zavrnitev predloga podpredsednice Komisije za srečanje v okviru njenega obiska v Sloveniji. Da bi želela na tem srečanju govoriti o odprtih zadevah, kaj šele o vsebini našega odločanja v teh odprtih postopkih, se mi je zdelo nepredstavljivo. Žal je iz sedaj razkritega besedila razvidno, da so na Komisiji v določenem trenutku o tem razmišljali – vsak tak poskus vmešavanja v odločanje Ustavnega sodišča bi sam sicer, če bi do njega res prišlo, nemudoma ustavil, graje vredno pa je že dejstvo, da so to sploh kdaj koli načrtovali.
I. K.