“Že večkrat na tem sodišču sem namreč slišal zame nesprejemljive izjave, kot je npr: ‘to je pravi rezultat, ugotoviti je treba, kako do te odločitve najlažje priti’. Vsakič, tudi v tem primeru, sem se nanje kritično odzval. V teoriji in primerjalni ustavni stroki je namreč rezultatsko odločanje soglasno sprejeto kot nekaj najbolj zavržnega, saj gre za kršitev sodniške neodvisnosti in nepristranskosti,” je v dodatku k odklonilnemu ločenemu mnenju o ustavni presoji zakona o tujcih razkril ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Tam še razkriva, da se ustavni sodnik Matej Accetto ni izločil v politično nabitem primeru o referendumu o drugem tiru, ko je pritožnik to zahteval: “Toda pozor. Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice. In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval.”
Ustavno sodišče RS je razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena zakona o tujcih. Kot kaže, pa je pri odločanju prišlo do povsem nedopustnih praks, nevrednih sodnikov najvišjega sodišča v državi, ki ima v pristojnosti presojanje najobčutljivejših vprašanj o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Vsekakor gre za odločitev, na katero je padel tako močan dvom o nepristranskosti, da bi jo morali razveljaviti.
Že dopoldan smo objavili sporno korespondenco med ustavnim sodnikom Matejem Accettom, Mirom Cerarjem, Milanom Brglezom, Erikom Kopačem in Petrom Jamnikarjem – gre namreč za nekdanje in sedanje vidne člane stranke SMC, ki je bila takrat še v nastajanju in za katero so omenjeni gospodje pripravljali program. V elektronskem sporočilu je jasno zapisano, da se Acceto opredeljuje za “tihega podpornika vaših prizadevanj”, pri oblikovanju programa zunanje politike in vloge EU v slovenski zunanji politiki pa je takrat profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, dr. Matej Accetto, aktivno sodeloval.
Sodelovanje v tako pomembnem delu nastajanja stranke, kot so priporočila pri pisanju programa, pa je že onstran zakonitega v funkciji sodnika ustavnega sodišča, ko gre za politično občutljive teme, in bi se moral ustavni sodnik v tem primeru izločiti. Toda sodnik Accetto tega ni storil kar trikrat, nazadnje pri spornem odločanju o zakonu o tujcih.
Zavržno rezultatsko odločanje
Ob današnji objavi odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti drugega, tretjega in četrtega stavka drugega odstavka ter tretjega odstavka 10.b člena zakona o tujcih, je na to opozoril ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, edini, ki je odločitvi nasprotoval in v odklonilnem ločenem mnenju povedal še veliko več. Poleg vsebinskih argumentov za svoje nasprotovanje je odklonilnemu ločenemu mnenju pripisal še dodatek, za katerega se je odločil zaradi številnih pritiskov svojih sodniških kolegov in da zaščiti svojo sodniško neodvisnost. Pri tem je razkril številne nepravilnosti, ki niso v ponos visoki integriteti ustavnih sodnikov. Pri tem razkriva tako imenovano “rezultatsko odločanje” sodnikov, kjer večina želi svoje mnenje prikrojiti končnemu rezultatu odločanja in ne vsebinskim argumentom, ki jih mora zasledovati sleherni ustavni sodnik.
“V teoriji in primerjalni ustavni stroki je namreč rezultatsko odločanje soglasno sprejeto kot nekaj najbolj zavržnega, saj gre za kršitev sodniške neodvisnosti in nepristranskosti. Sodnik mora glede rezultata vselej biti odprt in slediti zgolj toku argumentacije, h kateremukoli rezultatu že ga ta naposled pripelje. Rezultat izveš šele čisto na koncu, ko te tja pripelje, ali pa ne, zgolj in samo argumentacija. Zgolj to je uresničitev vloge neodvisnega in nepristranskega sodnika. Tej sestavi sodišča se je prevečkrat zgodilo obratno, kar so tu in tam posamezni sodniki oziroma sodnice, kot tudi v tem primeru, celo pospremili s povsem neprimernimi izrecnimi izjavami, ki so omenjeno rezultatskost kar eksplicitno obelodanile. Vse to je nezdružljivo s pojmovanjem neodvisnega in nepristranskega ustavnega sojenja, kot ga pojmuje svobodna demokratična tradicija Zahoda.”
“Accetto je zavedel slovensko javnost”
Poleg tega Jaklič še razkrije, da se sodnik Accetto ni izločil v politično nabitem primeru o referendumu o drugem tiru, ko je pritožnik to zahteval in bi bilo to nujno potrebno za ohranitev videza nepristranskosti sodnika. Navedel je, da naj bi sodnik Accetto sodeloval s političnim vodstvom stranke SMC pri sestavljanju strankinega programa. “Sodnik Accetto je ob odločanju o njegovi morebitni izločitvi iz razloga videza nepristranskosti takrat te navedbe izrecno zavrnil, češ da ni sodeloval pri nastajanju programa stranke SMC in da torej ni razloga za njegovo izločitev. Kolegice in kolegi ustavni sodniki sodnika Accetta takrat zato niso izločili. Toda pozor. Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice. In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval. Podajal je dokaj obširne in podrobne pisne vsebinske predloge in razmisleke v procesu nastajanja strankinega programa. Te je med drugim pošiljal neposredno dr. Brglezu in dr. Cerarju, pri čemer je ob tem tudi pojasnil, da se formalno v stranko sicer ne bo včlanil, bo pa njen ‘tihi podpornik’ (citirani besedi sta njegovi lastni iz teh izmenjav),” je izpostavil Jaklič.
