“Sklicevali so se na ljudstvo. Potem je prišla Svoboda in sedaj želijo utišati ljudstvo,” se je na namigovanje pravne stroke, da bi Ustavno sodišče RS utegnilo onemogočiti referendum o spremembi zakona o vladi, odzval voditelj oddaje Kdo vam laže Boris Tomašič.
Kažejo se indici, da bi Ustavno sodišče davkoplačevalcem utegnilo preprečiti izražanje neposrednega mnenja glede vladnega potratnega ravnanja z njihovim, v znoju prigaranem denarjem. Lahko bi namreč prepovedalo referendum o spremembi zakona o vladi. To bi po poročanju STA lahko storilo pod pretvezo uporabe t. i. “doktrine zlorabe zakonodajnega referenduma“. Spomnimo: državni zbor je pred dnevi na izredni seji s 53 glasovi za in 25 glasovi proti sprejel spremembe zakona o vladi. Ta uvaja tri nova ministrstva, za solidarno prihodnost, visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo.
Slovenija bi bila tako rekorderka (ali vsaj v špici) po številu ministrstev, primerljivo z nekaterimi drugimi evropskimi državami, med ministri pa so oziroma bodo celo tisti, ki jim ljudstvo sploh ni podelilo mandata – Alenka Bratušek, Marjan Šarec in Emilija Stojmenova Duh. Stranki SAB in LMŠ sta pristali na političnem pokopališču, Stojmenova Duh pa je potem, ko na listi SD-ja ni bila izvoljena, nečastno dezertirala k Robertu Golobu. In sedaj so se v vladi prestrašili, da bodo šli načrti po gobe. Funkcije in plače je namreč treba solidarno zagotoviti vsem, ki so “padli za Svobodo“, če uporabimo Serpentinškov vokabular. Sramotno in škodljivo je, da se vlada namesto z astronomsko višino cen hrane in energentov bolj ukvarja s tem, na katere pozicije kadrovati svoje zveste prijatelje.
Po poročanju STA je pod vprašajem tudi izvedba referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih. Morebitno prepoved posameznih referendumov skušajo opravičiti z nadštevilčnostjo oziroma “inflacijo” referendumov. Skrbi jih, da bi delo aktualne vlade in DZ-ja spremljalo njihovo preveliko število. Zakonodajni referendum je sicer ena od oblik naše neposredne demokracije. Vse do leta 2013 ustavna ureditev sicer ni posebej urejala področja prepovedi referenduma v primeru morebitne “zlorabe”. Takrat pa je DZ na Ustavno sodišče RS podal zahtevo, naj se slednje odloči glede dopustnosti konkretnega referenduma. Manjko v Ustavi RS je sodišče spodbudilo k oblikovanju meril o dopustnosti referendumov.
“Ni zdravo za demokracijo, da ima ena politična opcija v rokah pravzaprav vse vzvode moči …”
Ustavne spremembe iz leta 2013 so sicer privedle do prepovedi izvajanja referendumov za nekatera področja: ratifikacijo mednarodnih pogodb, nujne ukrepe za obrambno področje, zakone s področja financ in zakone, katerih namen je odpraviti protiustavnost. Vendar pa bolj kot sam referendum in morebitna odločitev Ustavnega sodišča skrbi nekaj povsem drugega. Vsi vemo, čigava večina je na Ustavnem sodišču. V Sloveniji žal obstaja močna želja po podrejanju vseh vej oblasti s strani ene politične opcije, zlasti tiste, ki korenini v bivšem sistemu. Vemo, da je bilo v nekdanjem režimu vse podrejeno eni oblasti in da to marsikomu še dandanes všeč, medtem ko javno govoriči o “svobodi” in “demokraciji“.
Samoupravljanje v povezavi s političnim aktivizmom že deluje https://t.co/bbssRhU4pU
— Božo Predalič (@BozoPredalic) July 5, 2022
Naj navedemo izjavo nekdanje levosučne poslanke Jasne Murgel: “… Saj eno leto hitro mine. Vmes (pa) menjamo sodnike ustavnega sodišča.” Na resno nevarnost popolnega podrejanja vseh vzvodov oblasti je opozorila tudi predsedniška kandidatka Nina Krajnik: “Ni zdravo za demokracijo, da ima ena politična opcija v rokah pravzaprav vse vzvode moči …” Obstaja resna nevarnost, da bo vlada sprejela škodljiv zakon, opozicija pa napovedala referendum … In ker ima Golobova vlada na Ustavnem sodišču prijatelje … Medtem ko se je Ustavno sodišče v prejšnjem vladnem mandatu ukvarjalo z metanjem polen pod noge vladajočim, bo sedaj, ko so na oblasti “njihovi“, zatiralo voljo ljudstva?!
Domen Mezeg